Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
31. 7. 2026,
10.15

Osveženo pred

1 teden, 1 dan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,01

Natisni članek

Natisni članek

sončev mrk Slovenija Svet Perzeidi meteorni dež meteorji meteorit

Petek, 31. 7. 2026, 10.15

1 teden, 1 dan

Avgusta bo nastopil popolni Sončev mrk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,01
Sončev mrk | Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je hkrati tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje, so pri AFP povzeli pojasnilo Nase. Zaradi tega se opazovalcem, ki dogodek opazujejo na pravem mestu, zdi, da Luna popolnoma prekrije Sonce, ob tem pa postane vidna njegova zunanja atmosfera, imenovana korona. | Foto Reuters

Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je hkrati tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje, so pri AFP povzeli pojasnilo Nase. Zaradi tega se opazovalcem, ki dogodek opazujejo na pravem mestu, zdi, da Luna popolnoma prekrije Sonce, ob tem pa postane vidna njegova zunanja atmosfera, imenovana korona.

Foto: Reuters

V delih severne poloble bo 12. avgusta mogoče opazovati popolni Sončev mrk. Viden bo v delih Rusije, Grenlandije, Islandije ter na severu Španije in severovzhodu Portugalske. Nazadnje je bilo popolni Sončev mrk iz celinske Evrope mogoče opazovati leta 2006, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Sloveniji bo avgusta viden le delno.

Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo, nanjo vrže svojo senco ter ustvari nenavaden mrak. Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje".

Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je hkrati tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje, so pri AFP povzeli pojasnilo Nase. Zaradi tega se opazovalcem, ki dogodek opazujejo na pravem mestu, zdi, da Luna popolnoma prekrije Sonce, ob tem pa postane vidna njegova zunanja atmosfera, imenovana korona.

V večjem delu Evrope – tudi v Sloveniji – Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Trajal bo približno uro in 45 minut. | Foto: Reuters V večjem delu Evrope – tudi v Sloveniji – Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Trajal bo približno uro in 45 minut. Foto: Reuters

Popoln Sončev mrk bo mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije

Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Pas popolnega mrka se bo nato raztezal čez Grenlandijo, Islandijo, Španijo in skrajni severovzhod Portugalske. V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo mogoče opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol.

V Sloveniji bo viden delni mrk

V večjem delu Evrope – tudi v Sloveniji – Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Trajal bo približno uro in 45 minut.

Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, se bo v Sloveniji mrk začel ob 19.25. Največja prekritost bo nastopila ob 20.25, ko bo Luna zakrila približno 90 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce takrat že pod obzorjem (zašlo bo ob 20.21), vseh faz mrka iz naših krajev ne bo mogoče opazovati. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji.

Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. | Foto: Reuters Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Foto: Reuters

Kmalu po Sončevem mrku vrhunec meteorskega roja Perzeidov

Pri opazovanju tega astronomskega pojava je nujna ustrezna zaščita oči, saj lahko neposredno gledanje v Sonce povzroči resne in trajne poškodbe vida. Strokovnjaki zato priporočajo uporabo posebnih očal, ki filtrirajo ultravijolične žarke.

Posebnost letošnjega večera je tudi to, da bo kmalu po Sončevem mrku vrhunec meteorskega roja Perzeidov.

Običajno dva tedna pred Sončevim mrkom ali po njem nastopi še Lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala.

Popoln Sončev mrk bomo prebivalci Slovenije lahko opazovali šele leta 2081

Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije pa bodo popolni Sončev mrk lahko opazovali šele 3. septembra 2081.

Grčija
Trendi Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri iskanju dopusta?
Ne spreglejte