Arbitraža za telebane

Čustva smo izključili, vključili pa zdrav razum, določbe iz sporazuma in dokumente Državne volilne komisije. 1.) Kakšno vprašanje bo zapisano na referendumskem lističu? Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010? 2.) Kaj pomeni pozitivna ali negativna odločitev državljanov? Glasovanje ZA pomeni, da bo arbitražno sodišče dokončno določilo mejo med državama. Glasovanje PROTI pomeni, da dogovor Pahor ̶ Kosor "pade v morje", dokončno pa bo zavrnjen tudi zakon o ratifikaciji. 3.) Ali je odločitev sodišča dokončna? Da. Razsodba arbitražnega sodišča je za pogodbenici zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora. Pogodbenici morata v šestih mesecih po sprejetju razsodbe storiti vse potrebno za njeno izvršitev, vključno s spremembo notranje zakonodaje, če je to potrebno. To pomeni tudi morebitno spremembo ustave. 4.) O čem bo odločalo arbitražno sodišče? O poteku meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, o stiku Slovenije z odprtim morjem in o režimu za uporabo ustreznih morskih območij.

5.) Katera načela bo pri tem sodišče upoštevalo? Glede meje na kopnem in na morju pravila in načela mednarodnega prava. Glede stika Slovenije z odprtim morjem in uporabe morskih območij pa tudi pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine.

6.) Bo Slovenija lahko vplivala na sestavo sodišča? Seznam kandidatov za sodnike, ki morajo biti priznani strokovnjaki za mednarodno pravo, bosta določila predsednik Evropske komisije in komisar za širitev. Državi bosta izmed njih sporazumno določili predsednika sodišča in dva člana. Če državi ne dosežeta sporazuma, tri člane sodišča imenuje predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Še po enega člana petčlanskega sodišča imenujeta Slovenija in Hrvaška po svoji presoji.

7.) Kakšen bo postopek odločanja? Državi bosta najkasneje v enem letu sodišču predložili memorandum s svojimi argumenti, na memorandum nasprotne strani pa bosta nato lahko podali pripombe. Sodišče lahko zaprosi za izvedenska mnenja in skliče ustne obravnave. Vse odločitve sprejema z večino glasov članov. Tudi razsodbo sprejme z večino, torej z glasovi najmanj treh članov po preučitvi vseh relevantnih dejstev. K razsodbi ne smejo biti priložena ločena ali odklonilna mnenja.

8.) Ali bo sodišče upoštevalo enostranska dejanja obeh držav? Ne. Noben enostranski dokument ali dejanje katerekoli strani po 25. juniju 1991 nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu in nikakor ne prejudicira razsodbe. To velja tudi za enostransko izjavo Hrvaške po podpisu sporazuma.

9.) Ali v hrvaški izjavi res piše, da ne bo pristala na odločitev sodišča, če bi priznalo teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem? Ne. Piše, da nič, kar je zapisano v sporazumu, ni mogoče razumeti kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.

10.) Kdaj bo sodišče začelo z delom in kdaj bo objavilo sodbo? Vsi postopkovni roki iz sporazuma začnejo teči z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU. To je mogoče podpisati, ko bo Hrvaška končala pogajanja o vstopu v EU. Roka za odločitev ni, formulacija v sporazumu pa je: "čim prej" po preučitvi vseh relevantnih dejstev.

11.) Kje si lahko preberem sporazum? Je dokument težko razumeti in koliko strani vsebuje? Gre za kratek in dokaj jasno napisan dokument z enajstimi členi na štirih straneh, dosegljiv na spletni strani.