Petek,
30. 6. 2017,
10.19

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,45

13

Natisni članek

Natisni članek

Arbitražni sporazum Dimitrij Rupel Milan Brglez arbitraža Planet TV

Petek, 30. 6. 2017, 10.19

7 let, 1 mesec

Ali ima Slovenija teritorialni stik z odprtim morjem? #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,45

13

Slovenija je z arbitražno odločitvijo dobila stik z odprtim morjem. "Znotraj območja stika, kot ga imenuje arbitražno sodišče, Hrvaška ne more izvajati polne suverenosti – nad ladjami, ki pljujejo v Slovenijo ali iz Slovenije, in letali. Gre na eni strani za omejitev njihove suverenosti in na drugi strani za naše svoboščine do odprtega morja. To je inovacija, ki jo je zahteval takšen sporazum," je v oddaji Planet Danes dejal predsednik državnega zbora Milan Brglez.

 

Jernej Letnar Černič: Arbitri popravili napako, ki so jo zagrešile domače interesne politične elite

Jernej Letnar Černič je profesor teorije države, mednarodnega prava, prava človekovih pravic in upravnega prava na Fakulteti za državne in evropske študije. | Foto: Bojan Puhek Jernej Letnar Černič je profesor teorije države, mednarodnega prava, prava človekovih pravic in upravnega prava na Fakulteti za državne in evropske študije. Foto: Bojan Puhek Arbitražno razsodišče je odločilo, da Slovenija ima povezavo z mednarodnopravnim režimom odprtega morja. To je seveda nekaj drugega, kot so nas vseskozi prepričevali centri moči v slovenski družbi – da bo razsodišče določilo teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem in kot nas prepričujejo od včeraj, da je razsodišče ta stik določilo.

Arbitri tega niso mogli določiti, ker je slovenska politika pred sedmimi leti pristala na vključitev termina "junction", pojma, ki je bil do včeraj brez podlage v mednarodnem pravu, v besedilo arbitražnega sporazuma. Ta je bil nato z majhno večino potrjen na referendumu.

Tako je mogoče zaključiti, da so arbitri z drzno in izvirno rešitvijo – vzpostavitvijo režima odprtega morja v t.i. prehodni coni (junction area) v hrvaškem teritorialnem morju – v bistvu popravili napako, ki so jo zagrešile domače interesne politične elite, rešili slovensko stran in Sloveniji prisodili drugo najboljšo rešitev: mednarodnopravni pravni režim odprtega morja v hrvaških teritorialnih vodah. Rešitev je izvirna predvsem, ker je arbitražno sodišče združilo do zdaj ločena pojma odprtega morja in teritorialnih voda.

 

Trstenjakova je profesorica evropskega in mednarodnega prava na univerzi na Dunaju. | Foto: Ana Kovač Trstenjakova je profesorica evropskega in mednarodnega prava na univerzi na Dunaju. Foto: Ana Kovač Verica Trstenjak: Po obsegu smo dobili veliko, po vsebini malo

"Imamo skoraj ves Piranski zaliv, a ne teritorialnega stika z odprtim morjem - kar nam je bilo ves čas bistveno," poudarja Verica Trstenjak. "Seveda bi, zgodovinsko gledano, v kakšnem drugem postopku in ob drugačni odločitvi za reševanje te problematike morebiti lahko dobili še kaj več," je Trstenjakova včeraj dejala za Siol.net.

 

Ključne odločitve o meji

 V Sloveniji so ostali: Mirišče, Žumberak, Tomšičeve parcele.

 Hrvaška je dobila: Trdinov vrh, levi breg Dragonje.

Sodišče je Sloveniji prisodilo približno tri četrtine Piranskega zaliva. Določilo je tudi stično območje, ki bo Sloveniji omogočilo svobodno komunikacijo med teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami.


Joško Joras je zgrožen, v Mirišču se veselijo #video

Sloveniji tri četrtine Piranskega zaliva #zemljevid

Kako je potekala razglasitev arbitražnega sodišča

Družbena omrežja: Šampanjec in slovenska zastava

Hrvaški novinar o arbitraži: Javnost se boji poostrenih nadzorov na meji

Kdo v Sloveniji je največ zaslužil na račun arbitraže?

Piranski ribič: Tudi na drugi strani Piranskega zaliva nas ribe ne čakajo na policah