Kakšna je odločitev o slovensko-hrvaški meji

Vodja odvetnikov, ki so zastopali Slovenijo pred arbitražnim sodiščem, Alain Pellet, je v izjavi poudaril, da Slovenija ima stik z odprtim morjem. Gre za prostorski stik, fizično povezavo. To je najboljše, kar je Slovenija lahko dobila. "Ko sem slišal za Piranski zaliv, sem bil zelo prijetno presenečen," je dejal Pellet.

Joras je zaradi odločitve razočaran. Dejal je, da obžaluje zlasti nemaren odnos slovenske politike do lastnih ljudi in ozemlja.

Odzval se bo predsednik vlade Miro Cerar, za njim pa minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Ob 17. uri bo izjavo dal še predsednik Borut Pahor.

Stroške arbitraže nosita obe državi.

Zagotoviti je treba svobodno komunikacijo ladij vseh zastav. Na stičnem območju Hrvaška lahko izvaja svojo zakonodajo in ima pravico, da se odzove na razne prošnje za pomoč, ki so namenjene hrvaškim oblastem. Pravice in dolžnosti morata obe strani izvajati v dobri veri in upoštevati pravice drugih držav.

Jamčimo tako za nedotakljivost hrvaškega morja kot tudi za slovensko svobodo do komunikacije med lastnim in odprtim morjem. Da ima Slovenija neprekinjen in neprekinljiv dostop, kar se nanaša na morje in zračni prostor ter na uporabo raznih morskih instalacij.

Velja za vsa plovila vseh zastav in za vse osebe, ne glede na državljanstvo, je odločilo arbitražno sodišče

Sodišče je določilo stično območje.

Odprto morje lahko razumemo kot območje, ki leži onkraj teritorialnega morja.

Izraz stik ima poseben pomen in konotacijo, je ugotovilo arbitražno sodišče. To pomeni povezavo med teritorialnim morjem Slovenije in območjem onkraj teritorialnega morja Italije in Hrvaške.

Morska meja bo potekala severozahodno od točke A, približno vzporedno z osimsko črto.

Ženevska konvencija iz leta 1958 ni podala zahtevkov, zato ni dvoma o dokončni liniji zaliva. Trditev Hrvaške sodišče ni podprlo. Zaliv je bil del notranjih voda Jugoslavije.

Sodišče prepoznava, da je treba razmejitev določiti po istih načelih kot na kopnem - na podlagi uti possidetis.

Uradne razdelitve pred razpadom Jugoslavije ni bilo, od takrat pa se ni nič spreminjalo, zato je treba upoštevati datum 25. junij 1991.

Sodišče ugotavlja obstoj ribolovnega staleža. Meje so določene od leta 1962 - te je Hrvaška tudi potrdila.

V primeru nesreče v Piranskem zalivu je posredovala slovenska policija. Umaška policijska postaja je nadzor izvajala le v delu, ki je bližje obali. Sodišče ugotavlja, da Hrvaška ni izvajala jurisdikcije v celotnem južnem delu.

Sodišče ni čisto ugodilo zahtevku nobene od držav, a je mejo določilo bližje hrvaški obali.

Meja poteka vzdolž reke Dragonje, po sredini struge.

Razmejitev na podlagi razmejitve med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem iz leta 1956. Sporno ozemlje je hrvaško.

Tomšičeve parcele: sporno območje leži v Sloveniji.

Dve območji blizu Prezida - meja sledi katastrski razmejitvi. Ostaja meja iz leta 1918.

Katastrske meje sovpadajo. Trdinov vrh je hrvaški, vojašnica prav tako, oddajnik pa je v Sloveniji.

Sodišče poudarja, da zgodovinske avstro-ogrske meje na tem območju ni, a katastrske meje sovpadajo. Meja tem sledi. Kjer ne sovpadajo, meja sledi slovenskemu katastru. 

Meja sledi katastrski razmejitvi, kot je usklajena.

Meja sledi katastrski razmejitvi na podlagi zgodovinskega protokola iz leta 1904.

Globoko in Robidje: meja sledi, kot je prepoznano v slovenskem katastru, in ne sledi spremembam.

Sodišče določa, da meja v vaseh Podturen, Pince in Novakovec poteka po katastrskih mejah, kot so bile pravno veljavne.

Sodišče meni, da je sprememba na območju Ferketinec-Pince neveljavna. Meja sledi katastrski razmejitvi pred spremembo leta 1956.

Na splošno velja, da meja sledi katastrskim mejam. Glede naselja Brezovec je sodišče sledilo slovenskim trditvam. Meja poteka na jugovzhodu naselja. Naselje Mirišče ostaja slovensko.

Katastrske meje nimajo statusa, da bi lahko prevladale nad drugimi dokazi. Sodišče je vsakokrat presojalo, ali so katastri usklajeni. Upoštevali so tudi ravnanje pristojnih oblasti pri izvrševanju pristojnosti.

Pogodbenici sta se dogovorili, da bo meja določena na podlagi mednarodnega prava. Arbitražno sodišče zato nima pristojnosti, da bi odločalo drugače kot na podlagi načel mednarodnega prava. Arbitražno sodišče je odločalo na podlagi načela uti possidetis.

Nesporni so deli meje, kjer so katastri enotni.

Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume predstavlja vsebino arbitražnega sporazuma in potek postopka odločanja.

Arbitražno sodišče je začelo brati razglasitev odločitve.

Predstavniki vlade se bodo po današnji razglasitvi razsodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško odpravili k prebivalcem ob meji in jih iz prve roke obvestili o razsodbi. V vladi zagotavljajo, da bodo poskrbeli za to, da bodo ljudje, ki bodo morebiti ostali na drugi strani meje, ohranili vse pravice, če bodo to želeli, poroča STA.

V EK bodo najprej razsodbo temeljito preučili, preden bodo izrekali komentarje. Danes torej še molk

— Peter Žerjavič, Delo (@ZerjavicDelo) 29 June 2017

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar bo po odločitvi arbitražnega sodišča podal izjavo ob 16. uri.

Na današnji seji vlade je hrvaški premier Andrej Plenković ponovil, da je zanje arbitražni postopek "po slovenski krivdi nepovratno kontaminiran".

Nemško veleposlaništvo v Zagrebu je danes znova izrazilo pričakovanje nemške vlade, da bosta obe državi izvršili odločitev arbitražnega sporazuma. Menijo, da mednarodno arbitražno sodišče igra pomembno vlogo pri reševanju meddržavnih sporov.

"Ohranjanje integritete mednarodne arbitraže je v skupnem interesu vseh držav. Članice Evropske unije morajo pri tem dajati dober zgled," poudarja nemška vlada.

Enoglasno poudarjanje pomena uveljavitve arbitraže je "spreten medijski spin slovenske politike, s katerim odgovorni želijo zavesti slovensko javnost in se kolektivno zaščititi pred odgovornostjo za stanje, ki so ga povzročili s svojo nedržavniško držo," se je pred odločitvijo  v imenu Zavoda za varovanje narodne dediščine 25. junij danes oglasil Marjan Podobnik.

Kamera @N1infoZG uhvatila dolazak Karla Erjavca u Palacu mira #N1info #politikahr #arbitraza pic.twitter.com/vnvb2WkXiV

— Elvir Mesanovic (@Elvir_Mesanovic) 29 June 2017

Slovenska delegacija z Erjavcem na čelu je v Palačo miru prišla ob 9. uri.

O meji so odločali mednarodno priznani pravniki Gilbert Guillaume (predsednik), Vaughan Lowe, Bruno Simma, Rolf Einar Fife in Nicolas Michel.

Razsodbi bo prisostvovalo 25 diplomatov iz 17 držav, akreditiranih je 30 novinarjev. Kot je znano, predstavnikov Hrvaške ne bo v sejni sobi stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.

Slovensko delegacijo bo vodil zunanji minister Karl Erjavec, v njej pa bodo še agentka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk ter člani odvetniške ekipe in predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, je danes na dopisni seji sklenila slovenska vlada.