Slovenec na študiju v ZDA: Američani povsod radi tlačijo sladkor

Peter Ferjančič je 25-letnik, ki ga je v ZDA odpeljal študij. Na univerzi Wisconsin v Madisonu te dni začenja drugi letnik doktorskega študija medicinske fizike, potem ko je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani diplomiral iz fizike.

Življenje na ameriškem Srednjem zahodu je po načinu razmišljanja precej evropsko. Madison je približno tako velik kot Ljubljana, "le da so oni bolj mahnjeni na moderno arhitekturo, manj imajo socialističnih starih gradenj". Sicer pa je življenje tam podobno našemu, kriminala je malo. "Nikoli se nisem bal iti ponoči po kakšnih ulicah," pravi in dodaja, da se tam življenje veliko bolj vrti okoli migracij: "Američani se precej več selijo kot mi. Čisto običajno je, da gredo po končani gimnaziji študirat nekaj tisoč kilometrov stran, potem se preselijo še za nekaj tisoč kilometrov. Zato se je zelo preprosto vključiti nekam. Ljudje so prijazni, zelo pripravljeni na sklepanje novih prijateljstev."

Najbolj pogreša slovensko hrano

V ZDA iz Slovenije najbolj pogreša hrano: "Ne da ameriška ni dobra, drugačna je. Predvsem v vse zelo radi tlačijo sladkor." Življenje tam je precej dražje kot v Sloveniji. Precejšen strošek predstavlja najemnina, hrana pa je tudi do dvakrat dražja kot pri nas: "Mleko lahko dobiš za dolar na liter, štruca kruha stane od tri do štiri dolarje. Ne vem, zakaj. Pivo v lokalih stane šest, sedem dolarjev plus davek, tudi napitnina ni všteta v ceno. To je ena tistih stvari, ki jih še nisem prebolel." Napitnina naj bi znašala med 15 in 20 odstotki cene računa.

Ukvarjajo se predvsem sami s seboj

Njegove predpostavke o Američanih, od tega, da ne znajo nobenih tujih jezikov, do tega, da na določene zadeve gledajo precej ozko, da vsi naokoli hodijo s pištolami …, so se izkazale za napačne. Orožje je sicer lažje dobiti, a v Wisconsinu ga skoraj nihče ne nosi. O tujih jezikih pa Peter pojasnjuje, da Američani nimajo motivacije za njihovo učenje: "V ZDA se lahko voziš 20 ur, pa bodo ljudje še vedno govorili angleško."

Amerika je velika. Tam je nekaj velikih središč – New York, Washington in na drugi strani Los Angeles –, vmes je pa pet tisoč kilometrov, o deželi na drugi strani Atlantika pove Peter. Foto: Bojan Puhek

Izkazalo se je, da so Američani zelo odprti, predvsem pa so veliki izolacionisti: "Od ljudi, ki sem jih srečal, bi bila večina čisto srečna, če bi bili na svoji celini. Veliko ljudi nasprotuje ameriški zunanji politiki, da je treba v vsako svinjarijo vtakniti ameriški nos. Radi se ukvarjajo sami s seboj, saj so tako veliki. Zdi se mi, da se v Evropi precej bolj ukvarjamo z Ameriko kot  se Amerika z Evropo."

Bombardiranje z volitvami

Volitvam v ZDA letos težko uideš. "Že več kot pol leta nas bombardirajo s takšnimi in drugačnimi informacijami o volitvah," pravi in dodaja, da so, kar zadeva politiko, Američani malce bolj desno usmerjeni. Ameriški volilni sitem je precej zapleten, a je že ugotovil, kako deluje.

O tem, ali ga sprašujejo o Melanii Trump, ker sta oba iz Slovenije:

Študijski sistem v ZDA se precej razlikuje od slovenskega: "Veliko študentov z dodiplomskega programa pride z neskončno dolga, ta se meri v šestmestnih številkah. Seveda so zato zelo motivirani, da čim prej opravijo program – prej ko bodo začeli odplačevati dolg, bolje bo."

O tem, kakšna sta študij in študentsko življenje v ZDA:
O tem, ali je študij v ZDA zahtevnejši od našega:
Velike razlike v kakovosti profesorjev ne vidi, vsaj kar zadeva kakovost, vendar pa v ZDA dajo veliko več poudarka na predstavitve, da se študenti navadijo govoriti, nastopati. Tudi zato imajo profesorji v ZDA višje povprečje kakovosti predavanj, so boljši govorci, bolj so navajeni stati pred občinstvom.

O tem, ali je razlika v kakovosti študija v ZDA in Sloveniji:

Komunikativnost je tudi sicer ena glavnih razlik med Američani in Slovenci. Kot tudi to, da za svoje težave precej manj radi krivijo državo: "Če kdo kaj zafrkne ali nima optimalnih pogojev, ne krivijo države. Obamacare je uvedel precej nov koncept, da država poskrbi za njih." Vendar pa po Petrovi oceni Američani niso bolj zadovoljni kot Slovenci, kljub videzu, ki ga morda dajejo, ker so bolj nasmejani: "Mislim, da jim delo in tekmovalnost prideta do živega. Veliko jih je zadolženih. Mislim, da smo v Sloveniji srečnejši."

Temna plat Amerike je segregacija: "Če se rodiš v revnem okolišu, se boš zelo težko povzpel, razen če si res tak biser in te kdo odkrije in da štipendijo. Če si reven, se težko odlepiš od dna, v Sloveniji se lažje povzpneš." Foto: Bojan Puhek

O Američanih pravi, da so zelo delavni, "včasih ne po izbiri, kajti število dni dopusta je tam redko več kot deset. So deloholiki, zelo veliko delajo. Meni bi bolj ustrezal evropski standard 24 dni dopusta, da vidiš malo sveta, si razširiš obzorja. Po drugi strani to pomeni, da lahko Američani, če se osredotočijo na kariero, več dosežejo, ker v to vložijo več ur."

Motivacija, da odpirajo svoja podjetja

V Ameriki je manj birokracije, Američani pa so veliko bolj podjetni kot Slovenci. To se kaže tudi na univerzi, ki je že sredi 60. let ugotovila, da se jim 95 odstotkov patentov, ki so jih izumili njeni raziskovalci, praši na policah. To so spremenili tako, da če patent pride z univerze, tudi če ga je naredil raziskovalec v državni službi, patent v precejšnji meri pripada raziskovalcu. "To pomeni, da imaš človeka, ki je zagotovo ekspert za to, kar je pravkar naredil, in naenkrat dobi finančni interes, da zadevo izpelje do konca. Namesto da bi napisal štiri članke v enem letu, poskuša dobiti investitorja in odpreti podjetje. To je motivacija, da ljudje zadevo spravijo v prakso in lahko mastno zaslužijo, v nekaj letih pa posledično tudi država, ker se odprejo delovna mesta," opisuje.

O tem, kaj bi se Slovenci lahko naučili od Američanov:
"Pri nas premalo treniramo ljudi, ki so sposobni voditi. To je ta slovenska miselnost: vsakega, ki hoče malo stopiti iz povprečja, je treba zabiti v tla. To pomeni, da tudi tisti, ki so sposobni, karizmatični in bi bili pripravljeni ljudi malo organizirati, tega ne naredijo. Vsi govorijo, kaj bi bilo treba narediti, nihče pa ničesar ne naredi," meni o slovenski miselnosti, ki se precej razlikuje od ameriške.

Načrti za prihodnost: vrnitev v Slovenijo ali ostati v ZDA?

Kaj meni o tem, da veliko mladih Slovencev odhaja v tujino?
"Imamo ogromno izobraženih ljudi. Mislim, da nas je okoli 50 tisoč študentov v tujini. Kar jih poznam, so vsi na dobrih univerzah. Če Slovenija čez pet let tretjino teh ljudi privabi nazaj, bomo imeli odlične kadre. Lahko bomo postali tehnološko središče sveta. Tako smo majhni, da bodo ljudje iz biologije lahko komunicirali s tistimi iz kemije ali družboslovci. Treba bi bilo sprožiti kak večji projekt na Kickstarterju, da bi se ljudje vrnili. V tujini je več motivacije, plače so višje, zato potrebuješ nekaj, da te privabi nazaj."

Kaj bi mlade pritegnilo nazaj?
"Finančna varnost. Govorim zase. Jaz si ne želim obogateti. Potrebujem toliko, da bi plačal položnice, preskrbel družino, da gremo lahko na dopust vsako leto, da ni treba razmišljati, ali si lahko privoščiš sladoled. Toliko, da lahko živiš dostojno življenje."