Službe! Kdorkoli?

Povejte resnico. Prepoznavanje resničnih okvirov krize morda slika recesijo kljub dejanski rasti gospodarstev. Morda pospeši depresije, a ne gospodarskih, temveč bolj psihološke. Zlomov ne preprečuje niti jih ne omogoča. Priznanje težave je že pot k ukrepanju. Španija. Predvidevajo, da bo brezposelnost v drugi polovici prihodnjega leta zrasla na osupljivih dvajset odstotkov! Za en odstotek torej, saj je že zdaj pri devetnajstih. Glede na marčne podatke Eurostata je v zadnjem letu v vseh državah evroobmočja stopnja brezposelnosti višja. Grčija, ki je dolgo časa v Bruselj pošiljala iznakažene podatke o gospodarski sliki v državi, se sooča z Nemčijo. Z nemško natančnostjo in odgovornostjo. In ta prišepetava reforme, pogoje za posojila. Prav visoke obrestne mere v zadnjem obdobju najbolj trpinčijo grško odplačevanje dolgov. Reprogramiranje. Sliši se sijajno, a tudi te bo treba odplačevati.

Države, ki so nedavno poskrbele za mehanizem reševanja Grčije pred katastrofo, so pokazale, da v Evropski uniji solidarnost ni preveč otipljiva. A za zdaj deluje. Grčija še ni prosila za sprožitev mehanizma pomoči kot se bere v vsakem od sporočil za javnost. Vsemogočnost zaupanja ne predpostavlja, da Evropska unija ali evroobmočje v takšnih razmerah še nista delovala. In obenem, da je Evropska unija še vedno, ali pa nemara vedno bolj, skupek nacionalnih držav. Na kaj naj se torej naslonijo vlagatelji? Zaupanje? Morda res zmanjšuje videz usodnosti težav, a dejstev ne spreminja. Kako naj torej zaupamo, da bo Grčija po novem računala drugače; da bo delovala kot fiskalno rigidna ter statistično neoporečna država. Obdobje nerazsodnega zapravljanja je uradno končano. Za Grčijo seveda. Za Španijo. Slednja naj bi do konca tega leta zvišala upokojitveno starost na 67 let. Grška pokojninska blagajna pa naj bi po ocenah OECD do leta 2050 z javnofinančnimi odhodki dosegla četrtino državnega BDP-ja, kar je skoraj dvakrat več od povprečja, ki čaka Evropsko unijo. Dva poudarka sta ključna in skupna vsem v EU: starajoča se družba in potreba po novih, kakovostnih službah. Potreba po spremembah. Kriza ni spremenila ravnanja tistih, ki so jo sprožili z vlaganjem v pretirano drzne naložbe, z življenjem prek zmožnosti. Spreminja pa ustroj življenja malega in srednjega človeka.

Dolgovi, primanjkljaji, brezposelnost. Sodobne bolezni držav, pri katerih je treba najti zdravila, preden postanejo turobne, grške. Okrevanje se začne s priznanjem težav. Odgovorno ravnanje, upravljanje. Ne vladanje. Sprejemanje, ne prelaganje odločitev. Evforije, ki je spremljala nedeljski dogovor med Grčijo ter EU in Mednarodnim denarnim skladom, je komajda še kaj. Kljub kratkoročnim spodbudnim rezultatom je dolgoročna stabilnost grškega gospodarsko-finančnega sistema nejasna. Si predstavljate še morbidno ponovitev tovrstnega scenarija drugje? In nato dolgotrajne razprave v evroobmočju, širši EU, o tem, kaj bi morali, kaj lahko in kaj bomo storili. Pod kakšnimi pogoji. Hvala lepa. Ko bomo tam, bomo spet predaleč.