"Pahor je za SD še vedno dragocen"

V parlamentu je že 25 let. Takrat se mu je reklo Skupščina Socialistične republike Slovenije. Bil je prvi med delegati. Od tod rutina. In mirnost Mirana Potrča. Ni ga vznemirilo, ko smo ga naslovili z nekdanjim komunistom. Lik in delo Boruta Pahorja brani. Pred leti, ko še ni bil predsednik vlade, je zanj našel več kritičnih besed. Potrč, letnik 1938, si ne upa napovedati izida glasovanja o zaupnici vladi Boruta Pahorja. Za javne prepire znotraj nekdanje koalicije štirih strank najmanj krivde pripisuje predsedniku vlade. Opozarja, da sedanja javnomnenjska podpora Zaresu in DeSUS-u ne kaže, da je bila njuna odločitev za odhod iz vlade pravilna. Gibanju Matjaža Hanžka in Mance Košir želi uspeh.

Miran Potrč bo politično kariero končal kot podpredsednik državnega zbora. V stavbo opere, ki stoji blizu parlamenta, bo še hodil. In enako kot do zdaj tam ne bo srečal mnogo nekdanjih poslanskih kolegov.

Kot poslanec, še prej kot delegat v skupščini, ste v parlamentu že več kot 20 let. Gotovo boste vedeli, ali bo izglasovana zaupnica vladi.

Ne, tega ne vem. Rezultat je odvisen od 90 poslancev. Soglašam z večino komentarjev, tudi novinarskih, da do glasovanja končna odločitev mnogo poslancev ne bo znana. Predvidevam, da bodo tisti, ki dajejo neposredne izjave, te izjave spoštovali. Govorim za našo stranko, to gotovo velja tudi za LDS.

Verjamem, da bodo tako ravnali tudi v SDS, SLS in Zaresu, kjer napovedujejo, da bodo brez dvoma vsi proti. Mnogi drugi pa tega ne povedo ali pa povedo na tako nedoločen način, da je vnaprej težko reči, kakšen bo rezultat.

Zmago Jelinčič, še en poslanec, ki je že dolgo v parlamentu, si skoraj vsak teden premisli. Enkrat pravi, da bo glasoval tako, drugič drugače.

To je njegov relativno običajen način ravnanja. Še nikoli ni bil v vladi, s tem se pohvali. Mnogokrat trdi, da se odloča na podlagi dejstev, ki morda za večino poslancev sploh niso relevantna. Tokrat je v šali govoril, da se bo odločil tudi glede na število komarjev tisti dan, ko bo glasovanje.

S tem hoče pokazati, da gre za neresno zadevo, kar pa ni res. Rezultat bo pomemben tako za volivce kot za obstoj sedanje vladne koalicije v naslednjem letu.

Kaj je vlada Boruta Pahorja in parlamentarna večina na čelu z SD naredila dobrega za Slovenijo?

Najprej je prav povedati, da je delala v težkih pogojih. Pred tremi leti smo bili soočeni z resno mednarodno in tudi domačo gospodarsko krizo, ki je povzročila veliko težje pogoje poslovanja.

V teh pogojih je vlada takoj na začetku zagotovila, da državljani niso bili negotovi, kaj se bo zgodilo z njihovimi hranilnimi vlogami. Lahko so bili gotovi, da se bodo izplačevale plače in pokojnine. Podjetja so lažje dobila kredite za kolikor toliko normalno poslovanje in s pomočjo vlade so zagotavljala delovna mesta. To je v tistih okoliščinah utrdilo položaj države.

Res pa je, da so se pozneje pojavile številne nejasnosti in tudi različni pogledi znotraj koalicije, kako voditi politiko. To ni posebej olajšalo položaja. Kmalu so se pojavila negodovanja opozicije, ki je bila nezadovoljna, da smo bili na nekaterih področjih uspešni. Prihajajo je do vse večjih trenj in do vedno manj uspešnih odločitev.

Kot nekdanji komunist gotovo poznate samokritiko. Katere napake ste naredili?

Del te samokritike sem že povedal – da so se začeli spori in nesoglasja v koaliciji, zaradi česar se je zmanjšalo zaupanje v vladno koalicijo in ni bilo več prepričanja, da se sprejemajo najboljše odločitve.

Koalicija je v javnosti morda ustvarjala negotovost tudi zato, ker so bile na ne dovolj domišljen način dane obljube, kaj bo v relativno kratkem času naredila. Rezultati se niso takoj pokazali in tako se je postopoma zmanjševalo zaupanje državljanov v vlado.

Danes ponavljam, kar sem rekel takrat. Slabost koalicije je bila, da se je najprej javno sprla, ko pa so vsi mislili, da se ne bo mogla nič dogovoriti, je našla rešitev. To ni bil pameten način dela in nam je škodoval. Za to je najmanj kriv predsednik vlade, več druge koalicijske stranke.

"Prav neverjetno je, kako malo refleksije zmorejo nekateri vidni člani SD. Ko poslušate na primer izkušenega Mirana Potrča ali Dušana Kumra, se zdi, kot da je vse v najlepšem redu. Kot da je stranka in politična opcija – po zaslugi predsednika – v razcvetu, ne pa v razsulu," je nedavno zapisal Vlado Miheljak.

Če imate takšen občutek, vam ga ne bom spremenil. Trdim, da nisem bil nikoli tisti, ki bi zaostroval razmere in jih prikazoval katastrofično, ker nimata niti država niti stranka od tega nobene koristi. Kadarkoli pa so bili problemi, po vsebini ali po načinu dela, sem to povedal. Vaša ocena, da ne priznavamo nobenih slabih odločitev ali napak, ni utemeljena.

To je politična ocena kolumnista Dnevnika in uglednega intelektualca Vlada Miheljaka. Njegovo mnenje ima težo.

Ne komentiram. Povedal sem svoje mnenje, gospod Miheljak ima pravico do svojega. Ponavljam, nisem med tistimi, ki bi v stranki zaostroval. Kadar so me vprašali, ali vladna koalicija deluje dobro, sem imel marsikatero kritično pripombo.

Borut Pahor je bil gotovo dragocen za vašo stranko, ko jo je leta 1997 prevzel. Takrat je imela devet odstotkov podpore, čez 11 let jo je popeljal do zmage. Kako se je izkazal kot premier?

Gospod Pahor je bil dragocen in je še vedno dragocen za našo stranko. Na kongresih ga je izbrala večina v stranki. V prejšnjem mandatu pa je sprejel odločitev SD, da kandidira za parlament in za predsednika vlade, ne pa za predsednika države, kar je bila ena od možnosti, ki se je zdela nekaterim v stranki in tudi predsedniku Pahorju ustrezna.

Gospod Pahor je še danes pomemben član, formalno najpomembnejši član stranke, in je za SD dragocen. Verjamem, da bo uspel pripeljati stranko do konca tega mandata in, tako kot zdaj govorimo, najverjetneje tudi na naslednje volitve. Po statutu SD moramo po parlamentarnih volitvah izpeljati kongres, kjer bomo odločali o vodstvu stranke.

Kako ocenjujete DeSUS in Zares, ki sta zapustila vladno barko?

Stranki sta ravnali glede na svoje interese. Presodili sta, da bosta težje uveljavljali svojo politiko in vpliv med državljani, če bosta ostali v koaliciji. Stranki sta pomagali ustvarjati nekatera nerazpoloženja na pomembnih točkah vladajoče politike in prispevali k temu, da se je zaupanje javnosti v vlado zmanjševalo. Volitve bodo pokazale, ali so ravnali prav. Sedanja javnomnenjska podpora jim ne zagotavlja, da je bila odločitev pravilna.

V primeru padca vlade se lahko zgodi marsikaj, v 30 dneh je mogoče izvoliti novega mandatarja. Enkrat se je to že zgodilo, leta 2000 je bila izvoljena Bajukova vlada.

Da, čeprav so razmere zdaj nekoliko drugačne. SDS in SD kot najmočnejši stranki zagotavljata, da želita v tem primeru na predčasne volitve. Menim, da bosta to spoštovali in v tem primeru bi imele v parlamentu preostale stranke premalo glasov za izvolitev vlade.

Oblikuje se politična alternativa, ki raste iz civilne družbe. Poosebljajo jo Manca Košir, Matjaž Hanžek, Erik Brecelj in Dušan Plut. Pravijo, da sedanje stranke skrbijo zgolj za lastne interese in interese kapitala.

Nekaj časa se že oblikuje prepričanje, da sedanje stranke Slovenije ne morejo pripeljati iz krize. Najbrž je razlogov za tako prepričanje kar nekaj. Ali bodo skupine, ki kot civilne iniciative napovedujejo oblikovanje strank in nastop na volitvah, to zmogle, ne bi mogel reči. Najbrž pa gospe in gospodje, ki to pripravljajo, vedo, da oblikovanje civilne iniciative in stranke ni preprosto, da ni preprosto dobiti ustrezne kandidate in jih popeljati na volitve. Še manj preprosto je oblikovati volilni in vladni program, še najtežje pa ga je potem tudi uspešno izpeljati.

Mnogi v tem gibanju so zunaj neposredne politike v javnem življenju že delovali. Najbrž so se prepričali, da so razmere takšne, da lahko nastopijo. Želim jim uspeh.

Kako ocenjujete delo največje opozicijske stranke SDS?

Usmerjeno je predvsem v interese te stranke. V SDS niso razumeli, da njihovo po lastnem prepričanju dobro delo ni bilo nagrajeno z zmago na volitvah pred tremi leti. Takoj po volitvah so začeli delovati na način, da so navzven z javnimi izjavami izražali pripravljenost na sodelovanje, v resnici pa so iskali kakršnekoli razloge za kritiko dela vlade.

Kritike so potencirali, ustvarjali so negotovost v slovenski politiki. Že zelo zgodaj so poudarjali, da vlada ni sposobna uresničevati odgovornosti, ki jo ima, in da jo je treba zamenjati. Pomagali so ustvarjati defetizem v družbi in vzdušje, da oblast ne rešuje problemov.

Da ne govorim o tem, da so, kjerkoli je bilo mogoče, potencirali ideološka vprašanja in niso bili pripravljeni na sodelovanje. Stranke v državnem zboru bi morale biti v večji meri pripravljene sodelovati. Največ tega sodelovanja je bilo med letoma 1990 in 1992, v času pred in po osamosvojitvi.

Morda pa bodo spopadi med strankami manjši, ko bomo imeli veliko koalicijo med SD in SDS?

Če bi kdo zagotavljal, da se ne bodo ti problemi, kadarkoli bo za to priložnost, obnavljali tudi v veliki koaliciji, potem imate morda prav. Ne želim si velike koalicije, želim pa si, da bi bilo teh sporov čim manj. Glede na današnje razmere velika koalicija ni mogoča, ker gospodje v SDS, SLS tu ne zaostruje, niso pripravljeni priznati, da razen njih obstaja še kdo, ki ima tudi kakšno manjšo zaslugo za osamosvojitev.

Nameravate kandidirati še enkrat ali imate dovolj tega parlamentarnega življenja?

Ne nameravam več kandidirati.

Še zadnje vprašanje. Mislim, da sem nekje prebral, da ste se s svojo pričesko zgledovali po Elvisu? Drži?

Ne verjamem, da ste to prebrali. Če ste, potem je to ena od zgodb, ki ni resnična. Nikoli se na ta način nisem zgledoval in moram reči, da sem zelo pozno iz novinarskih krogov slišal, da bi bila moja pričeska podobna Elvisovi. Mi je pa bil Elvis všeč, z veseljem sem ga poslušal, a ne zaradi pričeske.

Katero sodobno glasbo pa cenite?

Izjemno rad imam opero in tudi dokaj pogosto grem na kakšno predstavo. Rad imam zabavno glasbo, tudi klasiko, pravzaprav vse vrste glasbe. Če bi izbiral med različnimi zvrstmi, sem eden od tistih politikov, ki hodi v opero. Veliko politikov tam ne vidim.