Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksandar Mićić

Četrtek,
27. 5. 2010,
8.29

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 27. 5. 2010, 8.29

7 let, 12 mesecev

Iščemo šefa vrhovnega

Aleksandar Mićić

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Minister za pravosodje Aleš Zalar se je spet znašel v zagati, saj mu je državni zbor miniral predlog za predsednika vrhovnega sodišča.

Pravzaprav so minirali edinega kandidata, ki se je upal prijaviti na razpis, Marka Šorlija. Šorli je bil podpresednik tega istega sodišča, pa kljub temu, ali pa ravno zaradi tega, ni dobil zadostne podpore med svojimi kolegi, vrhovnimi sodniki. Pred njim je še bolj pogorel Miodrag Đorđević, ki ni dobil niti podpore sodnega sveta, niti podpore vrhovnih sodnikov. Šorlija je vsaj sodni svet podprl. Zalar bo tako moral postopek za izbor predsednika vrhovnega sodišča začeti še tretjič. Po vseh neprijetnostih, ki sta jih doživela prva dva kandidata, naj omenimo, da je na oba dosedanja razpisa prispela ravno po ena kandidatura, bo tretji kandidat zelo dobro premislil, ali se bo odločil za tako tvegan korak in izpostavljal svoje ime, da ga bo nekdo izkoristil za potrebe političnih iger. Ker na koncu gre v Sloveniji vedno za politiko. Danes smo prišli tako daleč, da za šefa vrhovnega sodišča že tri mesece ne moremo najti ustreznega kandidata. Pa se mi je zdelo, da bi morala biti funkcija predsednika vrhovnega sodišča ena taka ugledna funkcija. Sodniki se med sabo ne morejo zmeniti in če pride stvar do odločanja v parlamentu, je obsojena na propad. Prepiranje in nezmožnost dogovora. Stroka pa ima v Sloveniji vse manj veljave. Če pogledamo samo, kako nam pravniki razlagajo, kaj pravzaprav piše v tem nesrečnem arbitražnem sporazumu. Eni pravijo, da je za nas dober, drugi da je hudičevo slab, pa čeprav veljajo isti zakoni in čeprav so ti pravniki med šolanjem brali iste knjige. Ali pa zdravniki, ki si ne morejo biti enotni o tem, ali je v primeru Nekrep šlo za zdravniško napako ali ne oziroma ali si zdravnica zasluži kazen ali ne. Pa saj ni dosti drugače niti v novinarstvu. Tu je še malo huje. Kaj delaš in kako, ni pomembno, bolj je pomembno, ali si član društva ali združenja. In potem se vsi skupaj čudimo, da nihče več ne ceni novinarjev, zdravnikov in celo sodnikov. Tudi vrhovnih. Kakorkoli že, jasno pa je, da bomo znali ceniti naša teniška Blaža Kavčiča in Gregorja Žemljo, če bosta danes ob 11.00 na pesku Roland Garrosa premagala svoja nasprotnika.

Ne spreglejte