Bil je zraven, ko se je rodila Slovenija, je dejal v poslovilnem govoru. Borut Pahor je 20 let pozneje na najnižji točki svoje kariere. Nižje še ni bil, a odpisati ga še ni treba.
Bilo je v torek, 20. septembra. Dopoldne je imel Borut Pahor v parlamentu svojih zadnjih 38 minut. V nagovoru poslancem, ki so potem še več kot sedem ur razpravljali o zaupnici vladi, je bilo videti, da je vedel, koliko je ura.
Boleč poraz v parlamentu
Ob 17.55 je bila usoda njegove vlade zapečatena. Politik, ki je, preden je leta 2008 postal predsednik vlade, znal iskati kompromise in prepričevati politike tako v lastni stranki kot širše v političnem prostoru, ni več prepričal nikogar izven manjšinske koalicije. Boleč poraz, ki ga trije glasovi nepovezanih poslancev niso mogli ublažiti.
Grenkoba in beg pred novinarji
Poraz in razočaranje, ki ga, kot že nekajkrat v tem mandatu, ni mogel skriti. "V tem trenutku ne čutim nobene grenkobe, ostajam človek, ki je poln vere in zaupanja v prihodnost in tudi v naše ljudi, ne glede na to, kako kritično sodbo imajo do mojega dela." A grenkoba je bila, le ni je želel priznati. Če grenkobe ne bi bilo, bi po porazu v parlamentu stopil tudi pred novinarje kot že nič kolikokrat do zdaj. Tokrat je zbežal s prozornim izgovorom, da so zdaj na vrsti drugi politični akterji.
Najbolj medijsko odprt premier
Pahor si gotovo zasluži pohvalo, ker je bil do medijev odprt, čeprav je večina ocenjevala, da v javnosti govori preveč. Po izglasovani nezaupnici je razočaral tudi na tem polju. Novinarskih konferenc predsednika vlade po sejah vlade ni več.
"Se bomo že nekako izvlekli," je še dejal poslancem po izglasovani nezaupnici. Besede, ki bi lahko označile slog vodenja vlade, ki ga je gojil Pahor. Vodenje, ki si ga premier v kriznih razmerah ne bi smel privoščiti.
Premier, ki bi bil boljši predsednik republike
Borut Pahor b bil veliko uspešnejši kot predsednik republike. Leta 2007 je bil na vrhuncu politične moči. Bil je najbolj priljubljen politik, njegova stranka se je vzpenjala proti prvemu mestu. Na predsedniških volitvah bi ga težko kdo premagal.
Trmasti premier
Tudi politični značaj Boruta Pahorja se bolj prilega funkciji predsednika republike. "Mala šola" zanjo je bilo njegovo vodenje državnega zbora med letoma 2000 in 2004. A odločil se je za boj za vodenje vlade, ki še posebej v času hude krize zahteva odločno vodenje, hitre odločitve, dobre svetovalce, spretno komuniciranje z javnostjo. Vsega tega ni bilo, zato se je trmasti Pahor na koncu vendarle moral predati s "pomočjo" volje parlamenta.
Premier – rešitelj, ki ga nismo razumeli
Po porazu nismo mogli spregledati užaljenosti, ker mu ni bilo dano dokončati mandata. Da je ponujal rešitev, je dejal, da pa parlament rešitve v obliki zaupnice ni sprejel. Posledice naj bi že bile vidne in se bodo samo še poslabševale, ne bi pa rad strašil ljudi.
Borutu Pahorju gotovo ne moremo očitati slabih namenov. Sebastjan Jeretič, človek, ki mu je pomagal na oblast, zdaj pa je njegov oster kritik, priznava, da je Pahor najbolj iskren in pošten slovenski politik. Težava je, da se je po prihodu na oblast nanj prilepilo omrežje ljudi, za katere bi težko rekli, da so iskreni in pošteni.
Padli premier, ki se bo žrtvoval za stranko
Predsednik SD ima v svoji stranki še vedno trdno podporo. Morda zato, ker Socialni demokrati nimajo kandidata za njegovega naslednika. Pahor je že povedal, da se bo znova "žrtvoval" in stranko vodil na volitve, če bo tako želela.
Manj verjetno je, da se bo SD zaradi tega potopila, kljub katastrofalno nizki javnomnenjski podpori, ki jo je imel Pahor kot premier. Ena od raziskav je namreč presenetljivo pokazala, da je kar 34 odstotkov ljudi menilo, da bi bilo za Slovenijo najboljše, če bi poslanci zaupnico podprli (ob 55 odstotkov tistih, ki so menili nasprotno).
Politik z instinktom, ki je izpuhtel
A dolgoročno se SD s Pahorjem na čelu ne bo več mogla potegovati za mandatarstvo. Hipoteka neuspešnega vodenja vlade je pretežka. Vsekakor je Borut Pahor politik, ki je nepredvidljiv in ga ne smemo odpisati. Imel je odličen politični instinkt, s katerim je iz SD, ki je bila leta 1997 peta politična sila, v dobrih desetih letih naredil najmočnejšo stranko. Težava je bila, da ga je v času, ko je bil premier, ta instinkt zapustil. Borut Pahor preprosto ni bil kos vodenju države.
3
