Ameriške volitve in razredni boj

Glede na to, da veliko pripadnikov tega gibanja uporablja nacistično ikonografijo, bi bilo sporočilo mogoče interpretirati nekako v smislu svarila pred boljševizmom Obamove politike: »Poglejte, Obama nas pelje v socializem!« (Hitler je zraven verjetno zaradi tistega »socializma« v nacionalsocializmu.) Kakorkoli že, številni republikanci so zaradi tega v očitni zadregi; najraje bi se od vsega skupaj distancirali, ampak … Dejansko se ne morejo, saj gre za njihovo volilno bazo.

Zaradi skrajno zaostrene socialne situacije so dogodki začeli ubirati nepričakovane smeri. Sploh ni več pomembno, kaj je hotel določen politik povedati, bolj gre za to, kaj hoče volilno telo slišati in kako vse skupaj interpretira. Politik ima mogoče še določen nadzor nad samim izrekanjem, toda tisto izrečeno je že povsem zunaj njegovega nadzora. Lahko bi se reklo, da besede zaživijo lastno življenje.

Tudi danes se najde še kakšen demokrat, ki glasuje z republikanci, in republikanec, ki glasuje z demokrati. Ampak vse kaže, da se to obdobje počasi končuje. Morda najboljši pokazatelj dejanskega stanja, torej tega, za koga ali kaj se določena stranka zavzema, je »barva« denarja. The Huffington Post (http://www.huffingtonpost.com/2010/07/08/democrats-fear-they-cant_n_639202.html) je objavil podatke o donacijah za republikansko stranko.

K temu je potrebno dodati še vsaj kakih 100 milijonov od ljubiteljev orožja in podobnih združenj. Podatki navdajajo demokrate z obupom. Vedeti je treba, da je pred kratkim Vrhovno sodišče odpravilo vse omejitve v zvezi z donacijo političnim strankam.

Prejšnji teden je Washington Post poročal, kako je Wall Street demokrate zavrnil. Ko so o tem malo povprašali Jamiea Dimona, šefa J.P. Morgan Chase, je njegova piarovka pojasnila, da letos ne bo finančno podprl demokratke stranke, pač pa le nekaj njenih posameznikov. Sicer pa je za kampanjo republikanca Marka Kirka prispeval 2000 dolarjev. Tudi Leon Black, soustanovitelj Apollo Global Management, in njegova žena Debra Black, ki sta bila v preteklosti ena od pomembnejših podpornikov demokratov, sta odklonila podporo, vendar svoje odločitve nista želela pojasniti. Kot kaže, bodo letos glavni podporniki demokratov delavski sindikati.

Večina stavi na zmago republikancev. A zadeve niso tako enostavne, kajti večina volivcev dejansko ne bo volila republikancev. Bolj gre za lekcijo demokratom. To pa med drugim pomeni, da se bodo morali v prihodnosti tudi demokrati v svojih pogledih nekoliko radikalizirati. Kdo ve, morda se bodo prav kmalu bolj profilirali kakšni ljubitelji kave.

Ali je potem glede na dejstvo, da se »razredni boj« očitno ne odslikava v volilnem telesu, naslov zavajajoč? Za tiste vulgarne marksiste, ki so prebrali Komunistični manifest v stripovski poenostavitvi, prav gotovo. No, potrebno se je spomniti, da so bili Leninovi boljševiki na volitvah grdo poraženi. Na oblast so prišli šele z državnim udarom.