Kdo bi gostil Trumpa, kdo Putina in kdo Merklovo

V soočenju na slovenski javni televiziji je kandidat Andrej Šiško, ki razmišlja o umiku predsedniške kandidature, tokratne predsedniške volitve uvodoma označil za nedemokratične in nesvobodne. Svojo odločitev o umiku kandidature bo sporočil jutri.

Arbitraža: je izid za Slovenijo ugoden ali neugoden?

Aktualni predsednik republike Borut Pahor, ki se poteguje za drugi predsedniški mandat, je o arbitraži s Hrvaško povedal, da je dialog pomemben tudi, ko se dve strani ne strinjata. "Na naši strani sta mednarodno pravo in velika večina mednarodne skupnosti. Zato svetujem vladi, da nobeno srečanje ni zaman. V vsakem primeru svetujem dialog in menim, da bo prej ali slej hrvaški sabor spremenil svoje stališče o arbitraži," je dejal.

Romana Tomc je menila, da bi morala biti v sporazum vključena vsa slovenska politika. "Arbitražni sporazum ni v korist Slovenije, Slovenija je z njim izgubila. Hitenje v uveljavitev arbitražne odločbe ni prava pot," je zaplet med Slovenijo in Hrvaško komentirala kandidatka SDS.

"Ne predstavljam si, da bi z dogovori in pogovori lahko izpogajali boljši rezultat, kot smo ga dobili z arbitražo. Močno dvomim, da bi se lahko izpogajali za boljše," je prepričana kandidatka NSi Ljudmila Novak. 

"Razsodba je takšna, kot je, in moramo jo implementirati na način, da s Hrvaško ne bomo začeli vojne. Zato moramo uporabiti vse možnosti demokracije," je dejal koprski župan Boris Popovič.

Kaj storiti z arbitražno razsodbo? To vprašanje očitno ne deli le Slovenije in Hrvaške, ampak tudi predsedniške kandidate. Foto: Bojan Puhek

"Sama o arbitraži menim, da je sodba dokončna in zavezujoča. Obe strani jo morata izpolniti v dobri veri, težave pa reševati s skrbjo za ljudi. To je tisto, k čemur moramo stremeti politiki in vsa državniška strenja na eni in drugi strani," je povedala kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič.

Kandidat Marjan Šarec je prav tako poudaril skrb za ljudi, ki živijo ob meji, hkrati pa okrcal hrvaške politike: "Hrvaška tukaj ne igra takšne igre, kot jo igramo mi. Mi vedno poudarjamo dobre medsosedske odnose."

Kandidatka SLS Suzana Lara Krause pravi, da bi si prednostno želela, da bi se pogovarjali o tem, kako bi pomagali tamkajšnjim ljudem, potem ko je nekdo tretji na novo začrtal mejo.

"Kje so bili naši politiki? Naši so bili vedno tiho. Jaz ne bi spoštovala arbitražne razsodbe in bi šla med ljudmi. Treba jim je zagotoviti, da bodo slovenske vasi spet slovenske in da bo gospod Joras spet v Sloveniji," je na vprašanje, ali bi spoštovala arbitražno razsodbo, odgovorila kandidatka Angelca Likovič.

"Ti zaselki, ti ljudje in morje so neizpodbitno slovenski vedno bili. Nam ni treba spoštovati te arbitražne odločbe, še posebej zato, ker je ne spoštujejo Hrvati," pa je dejal kandidat Andrej Šiško.

Kopja so se lomila tudi pri vprašanju blagoslova šole

Ob vprašanju, ali morata biti Cerkev in šola ločeni, so se drugič v razpravi lomila kopja. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je blagoslov od odprtju nove Osnovne šole Polica pri Grosupljem predala inšpektorjem.

"Ločenost države od Cerkve ne pomeni, da šola ne sme biti blagoslovljena. Gre za stavbo, to je bil tudi namen blagoslova," je dejala Novakova. Makovec-Brenčičeva je dejala, da je primer predala inšpekciji in da naj ta tako kot v preostalih primerih tudi v tem opravi svoje delo.

Na vprašanje, ali se s predsedniško kandidaturo želi izogniti sodnim narokom, je Popovič odgovoril, da to ni res.

"Sodišče je dobro vedelo, vseeno so mi poslali nove naroke, potem pa so nekaj narokov, da ne bi vplivali na volitve, odpovedali," je dejal Popovič. Dodal je, da je bil prisoten na več obravnavah, medtem ko je bilo narokov, na katerih je manjkal, bistveno manj.

"Redko pogledamo vsako postavko svoje plače"

Na vprašanje o spornih dodatkih je Makovec-Brenčičeva odgovorila, da je omenjena sredstva vrnila in kot ministrica sprožila vse postopke, da je bil nenamenski denar vrnjen.

"Ko sem ga prejemala, verjemite, da redko pogledamo vsako postavko svoje plače. Dejstvo pa je, da sem ga prejemala tako kot vsi preostali," je dejala kandidatka SMC.

"Človek je človek od spočetja do naravne smrti. Brez skrbi, marsikateremu dekletu, ki bo noseče in bo potrkalo na moja vrata, bom pomagala. Sem proti ubijanju živega človeka. Naj otroka rodijo in ga dajo v posvojitev," je bila ostra Likovičeva.

Pristojnosti predsednika

Pahor: "Na položaje sem imenoval 30 ljudi, kar ne bi bilo mogoče brez sodelovanja s strankami."

Šiško: "Ljudje pogrešajo pravi način vodenja države. Pristojnost predsednika je, da izvede tisto, za kar so ga ljudje sprejeli."

Tomc: "To ima veliko s tem, da ima predsednik posebno državo, da hodi nekako po sredini in združuje tiste, ki odločajo v naši državi. Ima veliko neformalne moči," o tem, kako lahko predsednik prepriča stranke za sodelovanje.

Novak: "Predsednik lahko pride tudi v parlament in sproža razpravo o perečih temah, o viziji, kam mora iti Slovenija. Tako lahko spodbudi poslance, kakšne rešitve in reforme potrebujemo. Pomembno je, da intenzivno sodeluje s predsednikom države."

Popovič: "Predsednik je prva politična figura v državi. Ima premalo pristojnosti."

Makovec Brenčič: "Treba je vzgajati politično kulturo. Prav je, da to možnost damo tudi mladim," je dejala o tem, zakaj bi volilno pravico dala mladim že od 16. leta."

Šarec: "Če predsednik kaj izreče, njegova izjava dobi težo. Pri koroških dečkih je veliko populizma."

Krause: "Če si predsednik, ki ima vizijo, s tem spodbudiš marsikaj pogovor tam, kjer se stvari dogovorijo."

Likovič: "Predsednik lahko potrka na vrata ministrici in centru ter razpravlja, kako trpita koroška dečka."

Mladi

Pahor: "Z mladimi se veliko družim in jim rečem: če vas srce kliče po izobrazbo v tujino, pojdite, mi pa bomo naredili vse, da se vrnete."

Šiško: "To, da mladi nimajo stanovanj, je kriminal. Da mladi nimajo stanovanj in perspektive, je genocid."

Tomc: "Mladi se bodo vrnili, če bodo začutili, da imajo tukaj priložnost. Za to pa potrebujemo dobro gospodarstvo, ki ustvarja delovna mesta, ne pa da jih ustvarjamo umetno."

Novak: "Mladi so narodno bogastvo, oni pa odhajajo v tujino. Predlagala bom odbor za prihodnost, ki bo razpravljal o takih temah."

Popovič: "Treba je uvesti socialno kapico in tako bomo zadržali najboljši kader. Reba je spremeniti davčno zakonodajo," o tem, kako bi zadržali mlade v Sloveniji.

Makovec Brenčič: "Predlagam mentorsko shemo. Mladi so ključna tema. Pomembno je, da jim omogočimo nove priložnosti. Mladi gredo radi v svet, prav je, da jim omogočimo, da se vrnejo."

Šarec: "Stanovanjski sklad bi moral graditi dostopna stanovanja, da bi si mladi ustvarili družino, da bi imeli varnost."

Krause: "Ne moreš se odločiti za otroka, dokler nimaš urejenih bivanjskih pogojev, za to pa potrebuješ službo."

Likovič: "Mlade puščamo zanemarjene. Mladim moramo zagotoviti delovna mesta. Dati jim moramo zastonj garsonjere za pet let. Prepozno imamo otroke. Otroci imajo radi mlade starše."

Spomenik žrtvam vojn oziroma sprava

Pahor: "Moj največji dosežek je, da se je zgodil prekop žrtev, pobitih v Hudi jami."

Šiško: "Politiki nas kar naprej spravljajo, v resnici nas pa delijo."

Tomc: "Da se danes pogovarjamo o spravi, to pomeni, da je še nismo naredili. Soočiti se moramo z resnico o tej plati naše zgodovine. Da bomo končno naredili spravo, jo moramo narediti v srcih, ne s spomeniki."

Novak: "Spomenik je namenjen vsem žrtvam, vsem Slovencem, ki so padli ali so bili umorjeni. Pomembno je, da se pogovarjamo o zgodovini, a moramo biti zazrti v prihodnost."

Popovič: "Ljudje smo že zdavnaj spravljeni. Če ne prej, smo se spravili med osamosvojitveno vojno."

Makovec Brenčič: "Ljudje so sprejeli spravo, ker je dostojnost treba sprejeti. Ljudje razmišljajo drugače, želijo gledati v prihodnost."

Šarec: "Politika bo največ naredila, če bo nehala o tem govoriti. Narod ni tako sprt, kot nas poskušajo vsak dan prepričevati. To politika izkorišča že 26 let, ker je to lažje kot pa reševati gospodarske težave. Zdaj je čas za pogled naprej."

Krause: "Sloveniji moramo vrniti prihodnost. Zato se ne smemo več obremenjevati s preteklostjo. Moramo pa se iz preteklosti učiti. Vsak, ki se je takrat boril, je verjel, da je na pravi strani. Vsi so bili Slovenci, vsi so se borili za Slovenijo."

Likovič: "Ta spomenik je navidezna sprava. Prava sprava bo, ko bodo tisti, ki so morili, priznali, da so jih pobili, in prosili za odpuščanje. Mi jim bomo iz srca odpustili."

Kultura

Pahor: "Tako v življenju kot športu in politiki je tako, da bodo tistemu, ki ima kaj za povedati, ljudje sledili."

Šiško: "Ne vem, koliko jih živi od pisanja, sem pa tudi sam avtor in samo od tega se absolutno ni mogoče živeti. Vsi drugi imajo prednost v naši državi kot tisti, ki nas predstavljajo v kulturi."

Tomc: "Oba. Vsak nasvet koristi. Predsednik mora biti odprt, vsi nasveti koristijo." (Na vprašanje, ali bi raje imela upogljivega svetovalca ali takega, ki bi bil kritičen.)

Novak: "Slovenija absolutno premalo denarja namenja za kulturo, še posebej mačehovska pa je do kulturne dediščine. To bi moral biti del turistične ponudbe."

Popovič: "Konkretno za kulturo, šport ... je treba pospešiti gospodarstvo, narediti Slovenijo učinkovito, spodbuditi nove naložbe … Moramo tudi debirokratizirati državo."

Makovec Brenčič: "Prav je, da tudi politik kdaj sname masko in je človek. Prav je, da se gradi kultura politike in odnosa politike tako, da vanjo začnejo verjeti tudi mladi. Predsednik je vrhnja moralna politična avtoriteta. Verjamem, da mladi želijo videti vzore."

Šarec: "Poleg gospodarske diplomacije lahko predsednik opravlja tudi kulturno diplomacijo. Sam sem univerzitetni diplomirani igralec, preostala politika pa mi pravi, da sem klovn. Ljudem je treba pojasniti, kaj je igralec."

Krause: "Kultura in jezik sta bistvo našega naroda. Rada berem. Spodbujala bi dialoge, ki bi privedli do rešitev. Bi bila pa tudi v prvi vrsti vsake premiere."

Likovič: "Umetniki so naše bogastvo. Že v osnovni šoli bi morali otroke uvajati v gledališča. Gledališki delavci pa imajo mnogo prenizke plače, tu bi morala država priskočiti na pomoč."
 

Bi morala Slovenija priznati Katalonijo?

Pahor: "Med kosilom s španskim kraljem sem mu povedal, da slovenske simpatije s Katalonijo ne sme videti kot nesimpatijo do Španije. Če bo razglasila neodvisnost, se mora slovenska politika usesti skupaj in razmisliti, kako naprej."

Šiško: "Priznanje takoj. Katalonski narod ima naravno, temeljno pravico. Španija in EU se vedeta fašistično. Slovenci smo dolžni izstopiti iz EU."

Tomc: "O tej odločitvi se moramo kot država dogovoriti. Zgrožena sem nad tem, kar se je v Španiji dogajalo, in nad EU, ker je obnemela ob teh dogodkih. Špancem in Kataloncem želim veliko modrosti."

Novak: "Vsak narod ima pravico, da se odloči za samostojnost. Nasilje je nesprejemljivo."

Popovič: "EU je zamudila priložnost, da bi pritisnila na špansko vlado. Koraka nazaj več ne bo. Katalonija ima drugačen status kot pred leti Slovenija. Bojim se, da bodo nastale velike težave."

Makovec Brenčič: "Podpiram pravico naroda do samoodločbe, vendar podpiram tudi Evropo brez nasilja. Barcelona in Madrid bosta morala iskati dialog za sobivanje."

Šarec: "EU je jamstvo miru. Če bi Španija pustila miren referendum, neodvisnost morda ne bi bila izglasovana. Slovenija bi morala priznati neodvisnost Katalonije, če smo priznali Kosovo."

Krause: "Da, Slovenija bi morala Katalonijo priznati kot prva. Vsak narod ima pravico do samoodločbe."

Likovič: "Slovenija bi morala nemudoma priznati Katalonijo. Ljudje naj živijo tako, kot si želijo."
 

Kam najprej v tujino, če boste izvoljeni?

Pahor: "Šel bi v Bruselj."

Šiško: "Obiskal bom Slovensko republiko (Slovaška, op. A.), da nas ne bodo več zamenjevali."

Tomc: "Najprej države, ki so nam najbolj blizu, ne bi izpuščala pomembnih evropskih držav."

Novak: "Obiskala bi sosede, nato pa Nemčijo. Največ odprtih vprašanj imamo s Hrvaško."

Popovič: "V republike nekdanje Jugoslavije. Najprej bi obiskal Makedonijo."

Makovec Brenčič: "Na Hrvaško in v Bruselj."

Šarec: "Ker je Macron tri tedne mlajši od mene, bi šel najprej tja." (v Francijo, op. a.)

Krause: "V Avstrijo povprašat, ali naše manjšine kaj potrebujejo."

Likovič: "V sosednje države. S sosedi je treba imeti dobre odnose."
 

Koga bi prvega povabili na obisk v Slovenijo?

Pahor: "Kolegi me čakajo, da se sestanemo v okviru procesa Brdo."

Šiško: "Predstavnike slovenskih manjšin in izseljencev."

Tomc: "V enakem vrstnem redu kot bi jaz obiskala njih."

Novak: "Predsednike sosednjih držav in Merklovo."

Popovič: "Donalda Trumpa, takoj za njim pa Vladimirja Putina. Nikakor pa ne njiju skupaj."

Makovec Brenčič: "Merklovo in Macrona."

Šarec: "Junckerja, ker mu imam nekaj stvari povedati."

Krause: "Hrvaško predsednico, da ne bi samo mi hodili na Hrvaško."

Likovič: "Predsednike sosednjih držav."