Sreda, 29. 11. 2017, 18.32
6 let, 4 mesece
Vraničar-Ermanova po sestanku o NLB: Določili smo pot, po kateri lahko pridemo do kompromisa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
6
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po četrtem sestanku o NLB danes v Bruslju poudarila, da so določili pot, po kateri lahko pridejo do kompromisa. Ta temelji na predlogu za izboljšanje upravljanja banke z imenovanjem neodvisnega upravljavskega zaupnika v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo. V Evropski komisiji so ponovili pomen spoštovanja prodajne zaveze.
Danes so po ministričinih besedah poskušali nasloviti vprašanje, na katero je Evropska komisija opozorila na zadnjem sestanku; vprašanje izboljšanja upravljanja banke.
"Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države," je pojasnila ministrica.
Ob tem je poudarila, da to ne more biti upoštevano kot samostojni ukrep, lahko pa je upoštevano v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo. Odgovorov na vprašanja, za kakšen rok gre, za zdaj ni.
"Iskanje kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani, je izjemno težko"
Ministrica je še pojasnila, da bi skrbnika po mednarodno izvedenem javnem pozivu imenovala vlada po predhodni potrditvi Evropske komisije, o zadevi pa bi moral biti obveščen tudi regulator, torej Evropska centralna banka.
Položaj po mnenju Vraničar-Ermanove nikakor ni preprost, iskanje kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani, je izjemno težko, kar se kaže tudi v tem, kako počasi se premikajo k cilju.
"Kar se mi zdi pomembno z današnjega sestanka, je, da smo določili pot, po kateri lahko pridemo do kompromisa, sprejemljivega za obe strani, in intenzivno si bomo prizadevali, da se to tudi zgodi," je poudarila ministrica.
Ob tem je opozorila, da je njen mandat zgolj raziskati možnosti za kompromis, ključne odločitve pa mora sprejeti vlada, ki jo bo v četrtek obvestila o izidu današnjega pogovora in o možnih korakih naprej.
Bruselj o NLB ponavlja pomen spoštovanja prodajne zaveze
V Evropski komisiji so tudi po današnjem sestanku o NLB ponovili pomen spoštovanja prodajne zaveze. "Delna prodaja državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013," so ponovili sporočilo.
K temu znova dodajajo še, da so na prošnjo Slovenije maja letos že odobrili bolj postopno prodajo banke v dveh korakih, da so članice unije odgovorne za spoštovanje svojih zavez ter da komisija in slovenske oblasti ostajajo v stiku.
Ljubljana in Bruselj se od poletja pogajata o alternativah prodaji
Spomnimo, da se Ljubljana in Bruselj vse od poletja pogajata o alternativah prodaji 75 odstotkov minus ene delnice državne NLB, h kateri se je država zavezala konec leta 2013, ko je shirani banki dala 1,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja in jo nacionalizirala. Spomladi nam je Evropska komisija odobrila prodajo v dveh delih, polovico do konca tega leta, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta. A je vlada prodajo ustavila.
Odločba Evropske komisije v primeru neprodaje predvideva sankcijo v obliki imenovanja pooblaščenca, ki lahko proda šest hčerinskih bank NLB Skupine na Balkanu.
NLB na ravni skupine v devetmesečju s 184 milijoni evrov dobička
NLB je na ravni skupine v devetih mesecih ustvarila 184 milijonov evrov čistega dobička, po tistem, ko se je lani v tem času dobiček ustavil pri 91,5 milijona evrov. NLB Skupina je tako že za dve tretjini presegla lanski celoletni dobiček, do konca leta pa naj bi se neuradno dobiček povzela na 200 milijonov evrov. Več o tem.
Slovenija pred tremi tedni Bruslja ni prepričala
Spomnimo, da je še pred tremi tedni Slovenija predlagala, da bi NLB plačala okrog 370 milijonov evrov v novoustanovljeni Sklad skladov, iz katerega naj bi se financirali tvegani projekti podjetij. V Bruslju sicer predloga niso zavrnili, a naj bi postavili dodatne zahteve, to pa naj bi slovensko stran prepričalo o iskanju drugih rešitev.
Komisija vztraja pri prodaji
Znano je, da komisija pri prodaji banke vztraja, ker meni, da jo je v slabo stanje pred leti pripeljalo prav državno lastništvo in posledično slabo korporativno upravljanje. "Šibka ureditev korporativnega upravljanja in posledično velik vpliv države v vsakdanjem poslovanju banke sta bila med razlogi, ki so banko spravili v težave," so v Bruslju zapisali v letošnji odločbi, s katero so privolili v prodajo banke v dveh delih.
6