Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
14. 9. 2011,
15.41

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 14. 9. 2011, 15.41

8 let, 4 mesece

Vlada potrdila predlog novele zakona o prevzemih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Vlada je potrdila predlog novele zakona o prevzemih. Menim, da je sprememba dobra, je dejal minister Mitja Gaspari, ki začasno opravlja tudi funkcijo ministra za gospodarstvo.

Zakon med drugim predvideva, da upnikom, ki bi s konverzijo terjatev presegli prevzemni prag, in bankam, ki bi prevzemni prag dosegle z zasegom zastavljenih delnic, ne bi bilo treba dati prevzemne ponudbe. "Menim, da je sprememba dobra, ker bo poleg tega, da spoštujemo osnovna pravila prevzemnega poslovanja, omogočila finančno in siceršnje prestrukturiranje slovenskih podjetij skupaj s finančnimi posredniki, ki sicer v Sloveniji teče zelo težko in slabo, predvsem na račun slabega ali pomanjkljivega delovanja bank," je dejal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki začasno opravlja tudi funkcijo ministra za gospodarstvo. Upnikom ne bi bilo potrebno objaviti prevzemne ponudbe Predlog novele, ki med drugim bolj jasno definira nekatere izraze in določa, da se uporablja ne le, če je ciljna družba delniška družba, ampak tudi družba z omejeno odgovornostjo, kot prvo pomembno spremembo predvideva, da osebi, ki bi prevzemni prag oz. dodatni prevzemni prag dosegla kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja (s konverzijo terjatev v kapital), ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. "To je po svoje logično, ni bilo pa tako urejeno, zato je bila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) velikokrat v nemogočem položaju," pravi Gaspari.

Če se želijo podjetja prestrukturirati, upniki, ki so pridobili določeno lastništvo, zaradi tega ne morejo biti obsojeni na določen prevzemni prag, ki bi jih silil, da podjetje v celoti prevzamejo, pravi minister, ampak naj podjetje v celoti prestrukturirajo z namenom, da bodo lahko kasneje to svojo naložbo prodali. Prevzemno ponudbo bi po predlogu novele s spletne strani vlade morala takšna oseba objaviti ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev te družbe zunaj insolvenčnih postopkov.

Druga izmed dveh najpomembnejših sprememb je po njegovih besedah ta, da bankam, ki bi prevzemni prag v določeni družbi dosegle po zasegu za posojila zastavljenih vrednostnih papirjev, ne bi bilo treba v obdobju dveh let objaviti prevzemne ponudbe. Banke iz teh deležev ne bi imele glasovalnih pravic.

Spremembe tudi pri poročanju ATVP Predlog novele, kot je objavljen med vladnimi gradivi, predvideva tudi spremembe pri poročanju ATVP, med drugim o sklenitvi terminske in opcijske pogodbe.

Ta novela in novela zakona o insolventnosti, ki je že v postopku in bi upnikom, ki bi konvertirali terjatve, omogočil takojšnji prevzem upravljalskih in nadzornih funkcij, je del širšega sklopa kratkoročnih ukrepov vlade, pravi Gaspari. Ukrepi se nanašajo še na upravljanje bank v delni ali pretežni lasti države.

Gaspari: V Sloveniji ne potrebujemo slabe banke Minister je znova poudaril, da je glede na gospodarska gibanja in stanje v gospodarstvu "nemogoče, da je to delovanje tako pasivno" in da v Sloveniji ne potrebujemo slabe banke. Ponovno, "ker je to pomembno za Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS", je opozoril, da pa bi bilo treba znotraj bank oblikovali posebne oddelke, ki ne bi mogli biti združeni z oddelki za kreditno dejavnost in ki bi se ukvarjali s prestrukturiranjem deležev, ki so jih banke pridobile v podjetjih, ki so v težavah.

"Gospodarsko stanje v Evropi se poslabšuje" Aktivno delovanje na področju prestrukturiranja je nujno, ker se gospodarsko stanje v Evropi poslabšuje, pravi Gaspari in dodaj, da morajo to prestrukturiranje opraviti institucije, ki so bile v podjetjih aktivne doslej, med njimi še posebej, ker je kapitalski trg nerazvit, banke. "Banke se ne morejo postaviti v situacijo, ko rečejo, da je njihova osnovna naloga zmanjšati izpostavljenost do podjetij. Selektivno da, ne pa generalno," pravi Gaspari, saj drugih financerjev za normalno delovanja gospodarstva ni. Računa, da bo Banka Slovenije svoje zahteve dosegla "na način, ki ne bo zmanjševal potenciala za gospodarsko rast".

Nobena zakonodaja pa ne bo pomagala, če bomo ostali ujetniki sistemskih ureditev, ki omogočajo referendumsko odločanje o vsakem vprašanju, meni Gaspari. "Če te spremembe ne bo, je Slovenija bolj ali manj na poti večje krize," je prepričan.

Ne spreglejte