V veljavi zakona o holdingu in slabi banki

Na holding se bo preneslo upravljanje z vsemi naložbami države, medtem ko zakon o t.i. slabi banki predvideva ustanovitev posebne ustanove, ki bo od bank prevzela slabe terjatve. Holding bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države Slovenski državni holding bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, vodila pa ga bo tričlanska uprava, ki bo izbrana na mednarodnem razpisu. Tega bo objavil nadzorni svet holdinga, katerega sestavo mora DZ dobiti v potrditev najpozneje v mesecu dni. Naložbe države se prenašajo na Slovensko odškodninsko družbo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS z današnjim dnem preneha obstajati, naložbe države, s katerimi zdaj upravlja, pa se prenašajo na Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Tudi ta bo z njimi upravljala le začasno, in sicer do preoblikovanja v Slovenski državni holding, kar je pričakovati približno v dveh mesecih. Podlago za prenos naložb države na holding bo dala klasifikacija naložb, ki jo bo vlada po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča pripravila do konca januarja. V njej se bo opredelilo naložbe države, določilo ciljne deleže, ki jih želi država ohraniti, ter predvidelo metode prodaje. Pozneje se bo k holdingu pripojila tudi DSU, medtem ko Kapitalska družba (Kad) ostaja samostojna pravna oseba. V skladu z zakonom bo Kad odvisna družba holdinga in bo v pokojninsko blagajno vsako leto nakazala 50 milijonov evrov. Vlada pričakuje, da bodo banke lahko začele s kreditiranjem gospodarstva Vlada je sprva nameravala holdingu zaupati tudi reševanje slabih terjatev bank, a je nato v dogovoru s parlamentarnimi poslanskimi skupinami sklenila za ta namen oblikovati posebno agencijo oz. sklad. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank tako določa, da se v roku mesecev ustanovi Družba za upravljanje terjatev bank in Sklad za stabilnost bank, ki bosta od bank prevzela slabe terjatve, nastale pred letošnjim 1. septembrom. S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo slednje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, pričakuje vlada. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, državna jamstva zanje pa so z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov. Družbo za upravljanje terjatev bank bo vodil sedemčlanski upravni odbor, od katerih mora vlada tri neizvršne direktorje imenovati do 12. januarja, preostale štiri izvršne direktorje pa se bo poiskalo na javnem razpisu. Vseh sedem bo imenovanih za obdobje do konca leta 2017, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank prenehala obstajati. V tem času bo prevzete terjatve prodajala, morebitne še neunovčene terjatve pa se bodo z letom 2018 prenesle na Slovenski državni holding. Zakona je spremljala vrsta zapletov Oba zakona je na poti do uveljavitve spremljala vrsta zapletov. Najprej je državni svet na oba izglasoval odložilni veto, po ponovni potrditvi v DZ pa sta bila deležna zahteve po referendumih. Do teh sicer ni prišlo, saj je ustavno sodišče presodilo, da bi bila referenduma protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Zdaj v SD pravijo, da pripravljajo zahtevo za ustavno presojo obeh zakonov.