Petek, 23. 8. 2024, 14.19
4 mesece
V Sloveniji julija malenkost manj turističnih prihodov in prenočitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Prihodov tujih turistov je bilo skoraj 874 tisoč, prenočitev pa 2,3 milijona. Obojih je bilo približno toliko kot pred letom dni. Med njimi so že tradicionalno najbolj priljubljene občine Ljubljana, Piran in Bled. V teh so ustvarili nekaj več kot tretjino vseh tujih prenočitev.
V Sloveniji je bilo julija nekaj več kot milijon prihodov turistov, ki so ustvarili skoraj 2,9 milijona prenočitev. Tako prihodov kot prenočitev je bilo po podatkih statističnega urada za odstotek manj kot julija lani. V sedmih mesecih je bilo prihodov s 3,6 milijona za tri odstotke več, prenočitev pa z 9,3 milijona za odstotek več.
Domači turisti so julija ustvarili nekaj več kot 152 tisoč prihodov, kar je šest odstotkov manj kot v lanskem sedmem mesecu. Prenočitev so ustvarili nekaj več kot 563 tisoč oziroma sedem odstotkov manj. Tako kot pred enim letom so največkrat prenočili v treh obmorskih občinah, Piranu, Izoli in Ankaranu, so sporočili s statističnega urada.
Največ prenočitev med domačimi turisti, skoraj petino, so tokrat ustvarili otroci iz starostne skupine od 7 do 14 let, njihova povprečna doba bivanja je bila 4,5 prenočitve.
Tujih turistov približno enako kot lani
Prihodov tujih turistov je bilo skoraj 874 tisoč, prenočitev pa 2,3 milijona, obojih je bilo približno toliko kot pred letom dni. Med njimi so že tradicionalno najbolj priljubljene občine Ljubljana, Piran in Bled. V teh treh občinah so ustvarili nekaj več kot tretjino vseh tujih prenočitev.
Med tujimi turisti je bila tokrat najbolj zastopana starostna skupina od 35 do 44 let, povprečna doba bivanja te starostne skupine je znašala 2,6 prenočitve.
Največ prenočitev ustvarili Nemci, Čehi in Nizozemci
Največ prenočitev med tujimi turisti so ustvarili Nemci, in sicer nekaj več kot 375 tisoč prenočitev ali 16 odstotkov vseh tujih. Največ jih je bilo starih od 35 do 44 let. Enako kot v lanskem juliju so največkrat prenočili v občini Bovec.
Turisti iz Češke so prispevali nekaj več kot 225 tisoč prenočitev oziroma deset odstotkov vseh tujih, največkrat so prenočili v občini Piran. Pri čeških turistih je prevladovala starostna skupina od 45 do 54 let.
Tudi turisti z Nizozemske so z nekaj več kot 220 tisoč prenočitvami ustvarili desetino vseh tujih prenočitev, največkrat so prenočili v občini Radovljica, najbolj zastopana starostna skupina pa je bila od 7 do 14 let.
Sledili so turisti iz Belgije (sedem odstotkov), Madžarske (šest odstotkov) in Avstrije (pet odstotkov). V primerjavi z letom prej se je število prenočitev turistov iz omenjenih držav povečalo le pri tistih iz Madžarske (za štiri odstotke) in Avstrije (za dva odstotka).
Vodi Bled s skoraj 40 odstotki prenočitev
V gorskih občinah so ustvarili 39 odstotkov vseh prenočitev, največ v občini Bled. S petino (21 odstotkov) vseh prenočitev so sledile obmorske občine, najbolj priljubljen je bil Piran, s 13 odstotki zdraviliške občine in občina Ljubljana (12 odstotkov).
Domači turisti so enako kot lani največ prenočitev, več kot tretjino, ustvarili v obmorskih občinah, tuji pa v gorskih (44 odstotkov vseh njihovih prenočitev).
V primerjavi s prejšnjim julijem se je z vidika vrste občin število turističnih prenočitev povečalo le v občini Ljubljana (za šest odstotkov), kjer so 58 odstotkov prenočitev našteli v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih.
Najraje gredo v hotel
Domači in tuji turisti so največ prenočitev ustvarili v hotelih (skoraj 853 tisoč oziroma 30 odstotkov vseh), sledili so zasebne sobe, apartmaji in hiše (29 odstotkov) ter kampi (22 odstotkov).
Medtem ko je bilo v hotelih približno toliko prenočitev kot lanskega julija, jih je bilo v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za dva odstotka več, v kampih za dva odstotka manj.
V sedmih mesecih leta se je medtem število prihodov turistov in njihovih prenočitev povečalo. Tuji so ustvarili 72 odstotkov vseh prenočitev, največ turisti iz Nemčije, sledili so gosti iz Avstrije in Italije.
Domači turisti so skupno prenočili skoraj 2,6-milijonkrat ali za tri odstotke manj kot v istem obdobju lani, tuji pa 6,7-milijonkrat ali za tri odstotke več.
STO: Rast se je umirila. Dvigniti je treba kakovost
V Slovenski turistični organizaciji (STO) so ob objavi današnjih statističnih podatkov izpostavili, da se je rast slovenskega turizma, ki je že leta 2023 praktično v celoti okreval po pandemiji covid-19, letos nekoliko umirila, a ostaja v skladu s strateškimi usmeritvami. "Kot prepoznava tudi strategija slovenskega turizma 2022–2028, pa je v panogi nujno potreben dvig kakovosti ponudbe, da bomo lahko uspešno pritegnili odgovorne goste z višjo kupno močjo. Upravljanje turističnih tokov in dvig dodane vrednosti sta izziva, ki ju moramo v slovenskem turizmu naslavljati s ciljem zadovoljstva tako turističnega gospodarstva kot lokalnih skupnosti," so dodali.
Med najpomembnejšimi trgi so rast v prvih sedmih mesecih letos pri STO v primerjavi z istim obdobjem lani beležili na hrvaškem trgu (rast šest odstotkov), avstrijskem in madžarskem trgu (v obeh primerih rast za pol odstotka). Visoko rast so v omenjenem obdobju beležili tudi s trgov Kitajske (rast za 59 odstotkov), Kanade (rast za 24 odstotkov), ZDA in Španije (rast v obeh primerih za 17 odstotkov več), Združenega kraljestva in Danske (v obeh primerih rast za 16 odstotkov), Švice (rast za 11 odstotkov), Poljske (rast za deset odstotkov ) in Francije (rast za sedem odstotkov).
Kot ugotavljajo pri STO, je rast zanimanja s teh trgov dokaz, da Slovenija postaja vedno širše prepoznana in cenjena destinacija. Ob tem dodajajo, da diverzifikacija turističnih trgov na daljši rok krepi stabilnost in odpornost slovenskega turizma.
