Petek, 21. 7. 2017, 4.24
7 let, 1 mesec
"Uberjeva" novela se odmika - minister trdi, da ne zaradi Uberja
Ministrstvo za infrastrukturo Petra Gašperšiča še ni spisalo predloga sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu, ki jih je podjetje Uber postavilo kot pogoj za prihod v Slovenijo. V podjetju pravijo, da bi bilo treba spremeniti le en člen, ministrstvo pa odgovarja, da je razlog za dolgotrajno pripravo novele drugje. Težava naj bi bile koncesije za javni potniški promet.
Ameriška multinacionalka Uber želi v Ljubljani ponuditi storitev najema vozila z voznikom, ki je v naši zakonodaji urejena kot občasni prevoz. A slovenska zakonodaja tovrstno obliko prevoza omogoča zgolj za skupino potnikov, ne pa tudi za posameznika.
Zakon o prevozih v cestnem prometu (Zpcp) v 55. členu, ki ureja občasne prevoze, pravi takole:
Občasni prevoz potnikov v cestnem prometu je prevoz vnaprej določene skupine potnikov, sestavljene na pobudo stranke ali samega prevoznika, ki se prevaža v skladu z dokazilom o občasnem prevozu potnikov.
Uber, ki meni, da tovrstna ureditev omogoča zakonski monopol taksistov, želi, da se v zakon doda možnost občasnega prevoza posameznika. To je njihov pogoj, da začnejo dejavnost v Sloveniji.
Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je ob burnem dogajanju okrog drugega tira noveliranje zakona o prevozih v cestnem prometu očitno postavil na stranski tir.
Po letu dni obljub novele še ni
Gre torej za - vsaj na videz - precej majhno in preprosto spremembo. Lani je kazalo, da jo bo vlada Mira Cerarja tudi hitro izpeljala. Po septembrskem podpisu pisma o nameri med vlado in Uberjem je namreč spletni portal RTV Slovenija razkril, da so uslužbenci infrastrukturnega ministrstva le dan pred podpisom pisma od vodje službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri ministrstvu za infrastrukturo Bojana Žlenderja dobili navodilo, naj do naslednjega dne pripravijo spremembe, ki bi omogočile najem vozila z voznikom.
Pismo o nameri so podpisali, novela zakona pa tisti dan še ni bila spisana - niti kasneje, vse do danes. Kot pravijo zdaj, so se namreč lotili več področij, ki jih ureja zakon. Spremembe so tako predvidene na področju:
- urejanja subvencioniranih prevozov dijakov in študentov,
- taksi prevozov in prevozov, pri katerih se najame vozilo z voznikom, ter
- upravljanja javnega potniškega prometa.
"Predlog zakona še ni pripravljen, ker se je v procesu priprave strokovnih podlag za upravljavca javnega potniškega prometa izkazalo, da je predvsem urejanje podlag za podelitev koncesij bistveno zahtevnejše, kot je bilo predvideno," pravijo na ministrstvu.
Preberite še:
Kako v Sloveniji poslujejo taksisti
Taksi revolucija v Ljubljani. Prihaja Cammeo.
Preizkusili smo Hopin na ljubljanskih ulicah
Razlog za zamik priprave zakonodaje, ki bi Uberju odprla vrata v Ljubljano, je v zapletenem urejanju koncesij za javni potniški promet, pravijo na ministrstvu. V poročilu računskemu sodišču, ki je zahtevalo spremembe koncesij, navajajo, da bodo novelo v javno obravnavo poslali do letošnjega avgusta.
Kdaj bo novela spisana?
Kje točno se zatika pri urejanju koncesij, ni znano, povejmo pa, da je računsko sodišče v lani objavljeni reviziji javnega linijskega prometa potnikov v medkrajevnem cestnem prometu razgalilo kaos na tem področju.
Minister Gašperšič je bil nad nekaterimi ugotovitvami presenečen, so nam takrat dejali na ministrstvu, saj so bile ugotovitve sodišča v nasprotju z njihovimi pričakovanji. V poročilu o popravljalnih ukrepih, ki ga je sodišče objavilo marca letos, je ministrstvo napovedalo spremembe zakonodaje, tudi Zpcp.
Če gre verjeti napovedim ministrstva, bodo spremembe zakona - med drugim se bodo nanašale na izračun nadomestila, ki ga izvajalcem prevozov plačuje ministrstvo - posredovane v javno obravnavo do 1. avgusta, torej v prihodnjih dveh tednih. Na vladi naj bi jih obravnavali do oktobra. Mark Boris Andrijanič, predstavnik Uberja za Slovenijo, pravi, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov na zakonodajnem področju in upajo, da bodo spremembe sprejeli čim prej.
Uber spremlja
Mark Boris Andrijanič, predstavnik Uberja za Slovenijo, pravi, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov na zakonodajnem področju in upajo, da bodo spremembe sprejeli čim prej.
Lani so se predstavniki podjetja po poročanju Večera dvakrat sestali s predstavniki ministrstva, letos pa na Gašperšičevem ministrstvu pravijo, da z njimi niso bili v stiku. "Ne minister ne kdorkoli od zaposlenih se letos ni sestal s predstavniki podjetja Uber oziroma z osebami, ki bi bile s podjetjem povezane in/oziroma bi zanj lobirale," so nam sporočili.
Koprivnikar bi koordiniral, a nima nič konkretnega
"Na ministrstvu za javno upravo smo za sodelovanje še vedno odprti," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Boris Koprivnikar. Kaj na vse to pravijo na ministrstvu za javno upravo, ki se je lani postavilo za koordinatorja zakonodajnih sprememb na področju digitalne transformacije? V pismu o nameri so se zavezali, "da bo ministrstvo za javno upravo usmerjalo vladna prizadevanja, katerih cilj je posodobitev nacionalnih predpisov in zmanjšanje administrativnih ovir v skladu z Evropsko agendo za sodelovalno gospodarstvo".
Zdaj Koprivnikarjevi pravijo, da so lani s podjetjem "vzpostavili kontaktno sodelovanje, v okviru katerega so predstavili svoj koncept delovanja", in da je bilo sodelovanje "usmerjeno predvsem v izmenjavo stališč in pogledov urejanja sodelovalnih platform s sistemskega vidika". Kot pravijo, je sodelovanje "še vedno odprto", in pristavljajo, da "konkretni predlogi v tem času niso bili oblikovani, prav tako jih nismo prejeli od Uberja".
Hkrati so na ministrstvu stopili v stik s kolegi z Gašperšičevega ministrstva, a "po naših informacijah do danes še ni prišlo do zakonskih sprememb, ki bi podjetju Uber omogočale dejanski začetek delovanja v Sloveniji v okviru modela, ki predvideva izvajanja prevozov z licenciranimi vozniki".
Vse Uberjeve težave: tožbe, blokade in stavke
Medtem ko je Uber na čakalni listi, je ljubljanski trg taksi storitev v zadnjem letu doživel nekaj sprememb. Lani avgusta je na trg vstopil Hopin taxi, ki ponuja storitve prek aplikacije (to sicer ponujajo tudi nekatere obstoječe taksi službe). V Ljubljano avgusta prihaja še en taksi prevoznik, hrvaški Cammeo, s stotimi lastnimi vozili. Uber je prihod v Slovenijo napovedal lani, medtem pa v sosednjih državah že deluje oziroma je deloval. Lani je vstopil na hrvaški trg, ki ga je letos izbral za prvo državo, kjer ponuja tudi najem in prevoz z gliserjem (med Splitom, Dubrovnikom in otokom Hvar). V Avstriji ga najdemo na Dunaju, v Italiji so ga prepovedali, a Uber meni, da to ne pomeni umika s trga. Tudi na Madžarskem je Uber že posloval, vendar se je po spremembah zakonodaje umaknil.
Podobno kot v Italiji in na Madžarskem se tudi v nekaterih drugih državah po Evropi podjetje srečuje s tožbami in celo prepovedmi ter močnim odporom taksistov. Tudi pri nas so se sindikati že oglasili. "V Uberju preprečujejo sindikalno organiziranje delavcev, naredili so celo podcast, zakaj se delavci ne smejo organizirati," je na marčevskem dogodku o sodelovalni ekonomiji dejala Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. "Regulacija ni nujno nekaj slabega, če vzdržuje standarde. Ne govorimo o tem, da želimo zaustaviti napredek ali digitalizacijo, ne smemo pa spodbujati prekarnih oblik dela."
Na ta očitek ji je takrat Mark Boris Andrijanič odgovoril s pripombo, da danes velik delež taksistov v Sloveniji prav tako dela prek espejev, torej prekarno. Več v članku Kaj delamo – in kako hitro –, da ne bi "ubili" Airbnb in Uberja?.
1