Četrtek, 25. 8. 2016, 13.04
7 let, 3 mesece
Ministrstvo oškodovalo potnike
Vsaj dve leti ste morda preveč plačevali za avtobus, Gašperšič presenečen
Ministrstvo za infrastrukturo je s koncesionarji in občinami oškodovalo potnike, ki so kupovali enkratne vozovnice za medkrajevni avtobusni prevoz, v reviziji javnih prevozov ugotavlja računsko sodišče. Cena enkratnih vozovnic je bila tudi za polovico previsoka. Na ministrstvu pravijo, da so jih nekatere ugotovitve presenetile.
Javni linijski prevoz potnikov v medkrajevnem cestnem prometu v Sloveniji zagotavlja država (občine pa so pristojne za mestni linijski prevoz). Koncesijo za javni prevoz potnikov v medkrajevnem cestnem prometu je leta 2013 imelo 37, leto pozneje pa 36 podjetij, ki so ponujala prevoze na 1.777 linijah v skupni dolžini 61 tisoč kilometrov.
Računsko sodišče je pregledalo učinkovitost ministrstva za infrastrukturo in prostor oziroma njegovega naslednika ministrstva za infrastrukturo v letih 2013 in 2014. V tem času so ministrstvo vodili Zvonko Černač (do 20. marca 2013), Igor Maher (do 2. aprila 2013) in Samo Omerzel (do 18. septembra 2014), od 18. septembra 2014 pa ga vodi Peter Gašperšič (na fotografiji desno spodaj).
Je minister Peter Gašperšič odpravil oškodovanje potnikov v avtobusnem prometu?
Tudi za polovico višja cena vozovnice
V reviziji delovanja ministrstva je računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, med drugim ugotovilo, da je ministrstvo s koncesionarji in občinami v letih 2013 in 2014 oškodovalo potnike na javnih linijah ter tudi proračun.
Izvirni greh je v tarifni lestvici, ki določa cene vozovnic glede na dolžino prevoza in vrsto vozovnice (enkratna, mesečna ali letna). Prvo tarifno lestvico je ministrstvo sprejelo leta 2007, drugo - z nižjimi tarifami - pa leta 2009 v uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu.
Kljub uredbi iz leta 2009 je ministrstvo koncesionarje v koncesijskih pogodbah zavezalo k uporabi tarife iz leta 2007. Z uporabo neveljavne tarife so oškodovali potnike, ugotavlja računsko sodišče. Cena, ki so jo plačali potniki za enkratno enosmerno vozovnico, je bila glede na različne razdalje višja od 26,3 pa tudi do 58,6 odstotka.
Iz poročila ne izhaja, da bi nepravilnost do danes odpravili. Ali se cene vozovnic še vedno določajo po nepravilnih tarifah, torej so cene previsoke, smo vprašali ministrstvo. A odgovorili so nam, da morajo najprej preučiti poročilo. "Ugotovitve sodišča so v določenih delih v nasprotju z našimi pričakovanji," pravijo.
Ker bi sicer trpel proračun, so raje zaračunali potnikom
Mnistrstvo je računskemu sodišču pojasnilo, da je do uporabe nepravilne tarife prišlo, ker bi uporaba znižane tarife močno oklestila proračun.
Razpis za koncesije iz leta 2010 je bil sicer narejen po merilih uredbe iz leta 2009, torej znižanih tarifah, a so na ministrstvu vsa pogajanja s prevozniki vodili na podlagi stare lestvice z višjimi tarifami. Prevozniki so nato sicer oddali ponudbe po novi lestvici, a na ministrstvu pravijo, da so te presegale zmožnosti proračuna. "V oddanih ponudbah so ponudniki predvideli tudi spremembo tarifne lestvice. Ponudbe, ki so jih posredovali ponudniki v vrednosti 55 milijonov evrov, so bistveno presegle vrednost načrtovanih proračunskih sredstev za izvajanje gospodarske javne službe v vrednosti 40 milijonov evrov."
Računsko sodišče pri tem odgovoru ministrstva opozarja, da ministrstvo ni izvedlo analize, ki bi upoštevala ekonomijo obsega. Nižje cene vozovnic bi namreč lahko povečale število potnikov, kar bi povečalo prihodke koncesionarjev od prevoznin. To bi pomenilo, da bi ministrstvo plačevalo manj.
Za temeljne naloge najemali zunanje sodelavce
Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, med drugim ugotavlja, da je ministrstvo za infrastrukturo celo za svoje temeljne naloge najemajo zunanje izvajalce, med drugim revizorsko hišo KPMG. Računsko sodišče je poleg oškodovanja potnikov ugotovilo še druge nepravilnosti. Ena od njih je, da je ministrstvo za projekte, ki spadajo med njegove temeljne naloge, najemalo zunanje izvajalce.
Čeprav so imeli na ministrstvu v letih 2013 in 2014 v Sektorju za javni potniški promet in žičnice povprečno 20 zaposlenih (osem za področje javnega linijskega prevoza potnikov), so plačevali zunanjim izvajalcem. Ti so med drugim izvajali nadzor nad porabo denarja in koncesionarji. Zakaj? Na ministrstvu pravijo, da zato, ker niso imeli dovolj strokovnega kadra z znanjem na področjih informatike, prometno-tehničnih znanj in finančnih kontrol. Ali še danes najemajo zunanje izvajalce, preverjamo.
Hkrati so na ministrstvu po ugotovitvah revizorjev pri izbiri zunanjih izvajalcev kršili načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in preglednosti javnega naročanja. Čeprav so več let naročali enake storitve, niso objavili javnega naročila, vrednost pa so pri večini projektov določili tik pod vrednostjo za objavo javnega naročila (ta je bila takrat pri 40 tisoč evrih). Računsko sodišče je pri pregledu odkrilo za 200 tisoč evrov takih pogodb.
Eden od teh izvajalcev je, kot izhaja iz poročila, družba KPMG. Ta je lani za uslužbence ministrstva izvedla izobraževanje, ki bo omogočilo, da bodo po izteku pogodbe z njimi naloge s področja določanja stroškovne cene, upravljanja poročevalskih obrazcev ter analize mesečnih poročil in linij prevzeli uslužbenci ministrstva.
Koncesionarjem plačali preveč
Ministrstvo, kot ugotavlja računsko sodišče, koncesionarjem ni naložilo periodičnega poročanja o prihodkih in vodenja ločenega računovodstva, če se ukvarjajo z več dejavnostmi.
Tako med drugim ni ugotovilo, da mu koncesionarji v letih 2013 in 2014 niso poročali o 2,4 milijona evrih, ki so jim jih izplačale občine. Ker so bila ta poročanja podlaga za izplačila nadomestil, je ministrstvo posameznim koncesionarjem izplačalo previsoko nadomestilo. Katerim koncesionarjem, poročilo ne razkriva.
Dve tretjini iz javnega denarja, tretjina od potnikov
Računsko sodišče ugotavlja, da gre za štiri skupine lastniško povezanih podjetij, Izletnik, Arriva, Alpetour in Integral, ter podjetji LPP in AP MS. Ta so imela leta 2014 skupaj 73,6 milijona evrov prihodkov, medtem ko so imeli vsi koncesionarji skupaj 77,6 milijona evrov prihodkov. Vsa podjetja so 61 odstotkov (okrog 47 milijonov evrov) prihodkov dobila iz javnih virov, tretjino pa s prihodki od prodaje vozovnic.
Ministrstvo je v letu 2014 izplačalo 19,6 milijona evrov nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe ter 22,9 milijona evrov za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov.
Shema koncesionarjev:
Vir: Računsko sodišče