Ponedeljek, 10. 12. 2018, 4.00
4 leta, 9 mesecev
To je mož, zaradi katerega v Ljubljani še ni Ikee
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
48
Kdo je v ozadju zapletov z zemljišči, ki so odprtje trgovskega centra Ikea v Ljubljani zamaknili za najmanj dve leti, švedski investitor pa je celo razmišljal o začasni ustavitvi projekta?
Za to je po naših informacijah odgovoren nepremičninski mogotec Aleksander Jereb, ki je v eni od trenutno največjih investicij v državi videl priložnost za lahek zaslužek.
Naši viri trdijo, da se je Jereb v kritičnem trenutku dokopal do bližnjih zemljišč, na katerih je bila predvidena gradnja povezovalne ceste, in s tem dal nogo med vrata. Od tedaj naj bi oviral razlastitvene postopke in od občine poskušal izsiliti višjo odkupno ceno.
Jereb, ki formalno ni lastnik večjega premoženja, temveč je to pisano na njegove najožje sodelavce, je bil pred kratkim zaradi gospodarskega kriminala obsojen na pogojno zaporno kazen. Tudi sicer je v poslovnem svetu znan, da uporablja različne poslovne prijeme in rad deluje iz ozadja.
Kako se je torej Jerebu uspelo dokopati do zemljišča, s katerim ovira Ikeo?
Pri tem sta mu očitno pomagala dva človeka:
- Jože Lavrih, nekdanji direktor podjetja Protect GL, ki ga je spravil v stečaj, zdaj pa je njegov največji upnik. To podjetje ima v lasti zemljišča na jugozahodnem delu območja bodočega nakupovalnega središča Ikea.
- Stečajni upravitelj Protecta GL Veljko Jan, ki že dalj časa vodi pravno vojno proti občini.
Jutri zjutraj bomo razkrili, zakaj je Mestna občina Ljubljana zaustavila postopek razlastitve, kako bodo zaobšli sporna zemljišča in kdaj predvidoma bodo v Ljubljani odprli trgovski center Ikea.
Nova cesta trčila ob stavbi v stečajni masi
Ko je Ikea v začetku leta 2015 podpisala predpogodbo o nakupu zemljišča v ljubljanskem BTC, je eden od njenih vodilnih mož, Vladislav Lalić, napovedal, da bodo prvo trgovino v Sloveniji odprli leta 2018. Če se bodo "vse okoliščine idealno poklopile", pa morda že prej. To se do zdaj ni zgodilo.
Zapletlo se je že pri pripravi dokumentacije za začetek gradnje. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja je bila namreč izgradnja ceste, ki bi na jugu povezovala Kajuhovo in Ameriško ulico, s tem pa razbremenila prometne vpadnice do nakupovalnega središča BTC.
Toda Mestna občina Ljubljana (MOL), ki je obljubila cesto, je pri pripravi terena trčila ob oviro. Na mestu bodoče ceste sta dve stavbi, ki sta v lasti podjetja Protect GL v stečaju. Stečajni upravitelj Veljko Jan je takrat ponudbo občine za odkup zavrnil kot prenizko.
Občina se je zato odločila za razlastitev, ki da je v javnem interesu. S tem se je odprtje težko pričakovanega trgovskega centra Ikea zamaknilo najmanj v leto 2020. Predstavniki Ikee so vmes občini celo dali ultimat, naj reši zaplet, drugače bodo zaustavili investicijo.
Ko se vmeša Aleksander Jereb
V vmesnem času se je v zgodbi pojavil Aleksander Jereb.
Njegovo podjetje Kompas Shop se je zanimalo za vse nepremičnine v stečajni masi podjetja Protect GL, tudi za tiste, do katerih želi priti občina. Na njih namreč stojijo skladišča, ki naj bi jih podjetje potrebovalo za opravljanje trgovske dejavnosti. Nedaleč stran, na Šmartinski cesti, v prostorih nekdanje tovarne zaves Velana, ki je prav tako v Jerebovi lasti, ima Kompas Shop salon za prodajo notranje opreme.
Stečajni upravitelj Veljko Jan (na fotografiji) ni natančno pojasnil, kako se je dogovarjal z Jerebom.
Stečajni upravitelj Veljko Jan ni natančno pojasnil, kako se je dogovarjal z Jerebom. Prav tako o tem ni sledu v stečajni dokumentaciji podjetja Protect GL.
Edini uradni zapisek o poslu je dopis, ki ga je Veljko Jan posredoval sodišču in v katerem predlaga, da se nepremičnine oddajo v najem Jerebovemu podjetju. To bi za njihovo uporabo plačevalo 7.560 evrov mesečne najemnine in vse z njimi povezane stroške.
"Upniki so ocenili, da je oddaja v najem smiselna," nam je pojasnil Veljko Jan. Ob tem naj še enkrat spomnimo, da so največji upniki propadlega Protect GL nekdanji lastniki podjetja. Kako je prišel v stik s podjetjem Kompas Shop, se Jan ni spomnil, “da pa so jih verjetno pripeljali nekdanji lastniki”.
Vsem preostalim potencialnim kupcem pa je Jan dal vedeti, da je prodaja zemljišč zaradi razlastitve do nadaljnjega zaustavljena. S tem je Jereb pridobil ključno prednost.
Visok zaslužek ali umik brez izgube
Ključno je, da se je stečajni upravitelj strinjal tudi s predlogom, da Kompas Shop na zemljiščih vpiše predkupno pravico. Ta mu je kot najemniku omogočala, da na morebitni dražbi izenači najvišjo ponudbo in se dokoplje do njihovega lastništva.
Z drugimi besedami: Jerebovo podjetje si je zagotovilo ne le pravico do uporabe, ampak tudi prednost pri nakupu zemljišč, ki bi jih lahko nato po višji ceni prodalo Ikei oziroma občini. Če bi bila razlastitev uspešna, pa bi se brez izgube umaknilo iz posla.
Za pojasnila smo se že v četrtek obrnili na direktorja družbe Kompas Shop Primoža Kramarja. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
Odkupoval terjatve do lastnega podjetja
Kot že omenjeno, je imel eno od ključnih vlog pri Jerebovem manevru tudi Jože Lavrih, nekdanji lastnik in direktor Protect GL. Lavrih je največji upnik podjetja, ki ima na njegovih nepremičninah vpisano hipoteko. V preteklosti je bil Lavrih tudi večinski lastnik lendavskega Integrala, dokler ta avtobusni prevoznik ni končal v stečaju.
Prav v času, ko je bil Veljko Jan v pogovorih s predstavniki podjetja Kompas Shop, je Lavrih na veliko odkupoval terjatve do lastnega podjetja v stečaju.
Po naših informacijah je konec leta 2016 od banke Raiffeisen odkupil za več kot 800.000 evrov terjatev, zavarovanih s spornimi zemljišči. Poleg tega je državo prepričal, da mu proda nezavarovano terjatev v višini 160.000 evrov. Zanjo je plačal 112.000 evrov.
Oba posla sta bila sicer sklenjena v času, ko je bilo že znano, da bo občina začela postopek razlastitve. Če bi bila uspešna, bi Protect GL ostal brez nepremičnin, s tem pa bi bila vrednost kupljenih terjatev bistveno manjša.
Nakupe terjatev je očitno financiral z denarjem iz stečajne mase, saj je sredi leta 2016 kot upnik prejel okoli 600.000 evrov. Lavrih za komentar ni dosegljiv.
Vse fronte Aleksandra Jereba
Aleksander Jereb se je v zadnjih dveh letih zapletel v več lastniških obračunov, v katerih je poskušal unovčiti svoj položaj in nasprotno stran prepričati v plačilo višjega zneska.
Z državo, natančneje Kapitalsko družbo (Kad), ki je pred leti obtičala v lastništvu družbe Kompas Shop, se je dogovarjal o odkupu njenega 11,35-odstotnega deleža, a je posel na koncu padel v vodo, saj je državi ponujal premalo.
Peter Polanič, predsednik uprave Panvite
Jereb se je spopadel tudi z vplivno pomursko družino Polanič, največjo lastnico mesnopredelovalnega velikana Panvita. Najprej je odkupil 21-odstotni delež v Panviti, nato pa si je prizadeval še okrepiti svoj lastniški vpliv. To mu na koncu ni uspelo, zato je poskušal tabor Polaničevih na različne načine “prepričati”, naj odkupi njegove delnice – tudi z razčiščenjem določenih poslov in sprožitvijo sodnih postopkov.
Nekoč na lestvici najbogatejših Slovencev
Letos poleti je sodišče Aleksandra Jereba spoznalo za krivega povzročitve stečaja in oškodovanja Geodetskega zavoda Slovenije (GZS).
S tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde, po katerem so mu za propad nekoč največjega zavoda na področju geodezije in kartografije v nekdanji Jugoslaviji dosodili pogojno kazen dveh let s preizkusno dobo petih let.
Letos poleti je sodišče Aleksandra Jereba spoznalo za krivega povzročitve stečaja in oškodovanja Geodetskega zavoda Slovenije (GZS).
Aleksander Jereb je v preteklosti poleg družbe Kompas Shop, znane po verigi prodajaln Duty Free na slovenskih mejnih prehodih, prevzel tudi nekdanjo tovarno pohištva Stol v Kamniku. Obvladuje še nepremičninsko družbo Akustika Group, ki ima v lasti poslovne prostore po vsej državi, in nekdanjo tekstilno tovarno Induplati.
Nazadnje se je Jereb uvrstil na lestvico najbogatejših Slovencev Revije Manager leta 2010. Takrat so njegovo premoženje ocenjevali na 22,8 milijona evrov, pozneje pa se na lestvico ni več uvrstil, saj je premoženje prenesel na druge ljudi.
48