Sobota, 18. 6. 2022, 12.05
2 leti, 4 mesece
Strokovnjak Slovence posvaril pred veliko napako, ki jo je naredila Nemčija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
32
Lengar je orisal primer Nemčije, ki se je leta 2001 odločila za energetski prehod na obnovljive vire in vanj do danes vložila 500 milijard evrov. V določenih trenutkih lahko z njimi zagotovi elektriko na ravni porabe, a proizvodnja lahko v nekaj urah pade na nič, pri čemer so nihanja velik izziv za elektroenergetsko omrežje. Država takrat manko pridobiva v termoelektrarnah, večinoma plinskih elektrarnah.
Energetska kriza je v ospredje postavila vprašanje energetske odvisnosti in zamenljivosti virov. Če želimo v Sloveniji nadomestiti plin in nafto, ki ju dobimo iz uvoza, moramo povečati proizvodnjo električne energije. "Najbolj realen vir za to je jedrska energija," je ocenil raziskovalec Igor Lengar z Instituta Jožef Stefan.
V Sloveniji v grobem elektriko, ki jo porabimo, pridobimo iz lastnih virov; tretjino iz termoelektrarne, tretjino iz vodnih virov in tretjino iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Nafto, ki jo v 80 odstotkih porabimo v prometu, in plin, ki ga v 87 odstotkih porabimo za proizvodnjo toplote, v celoti uvozimo, je povedal na četrtkovi bančni konferenci, na kateri so v organizaciji združenja bank iskali možnosti za ustrezen odziv na negotovosti, vključno z energetsko krizo, ki jo je sprožila ruska agresija nad Ukrajino.
Plina in nafte z domačimi viri ne moremo nadomestiti. V Petišovcih pridobimo manj kot odstotek oz. 0,6 odstotka plina, če bi lahko izvajali fracking, bi to lahko povečali na pet do 10 odstotkov slovenskih potreb. Možna alternativa nafti bi lahko bila biogoriva, a bi jo lahko nadomestili v zelo majhnem obsegu. "Če bi z ogrščico, ki jo je možno predelati v biodizel, zasadili vsa kmetijska zemljišča v državi vključno s pašniki, bi z biogorivi lahko nadomestili 25 odstotkov nafte, ki jo porabimo v Sloveniji," je ponazoril.
Če bi želeli plin in nafto nadomestiti z elektriko, bi jo morali proizvesti vsaj še enkrat toliko kot danes. Če bi plinske peči zamenjali s toplotnimi črpalkami in elektrificirali promet, bi jo potrebovali več. Po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) jo bomo potrebovali še več. Tako bi morali proizvesti dvakrat več elektrike. "Potrebovali bi zmogljivost 3,5 do štirih nuklearnih elektrarn, velikosti Neka," je navedel.
Vsi obnovljivi viri imajo dve veliki hibi
Z okoljskega vidika so najbolj sprejemljivi obnovljivi viri energije in jedrska energija, ki je označena za trajnostni vir. "A vsi obnovljivi viri imajo dve veliki hibi: prva je, da so odvisni od vremena, in druga, da zasedejo zelo veliko površino," je opozoril in pojasnil, da bi bili za obnovljive vire v Sloveniji potrebni veliki posegi v prostor.
Kaj bi to pomenilo v praksi, je po njegovih besedah pokazala študija, po kateri bi vso primarno energijo, ki jo potrebujemo v Sloveniji, pridobili iz obnovljivih in trajnostnih virov, in sicer po 20 odstotkov porabe iz sončne energije, jedrske energije in iz biomase ter po 10 odstotkov iz hidroenergije in vetrne energije. Rezultati študije so po njegovih besedah pokazali, da vse te alternative niso realne.
"Pri sončni energiji bi za 20 odstotkov porabe potrebovali sončne panele s površino okoli 280 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja celotno Prekmurje. Za jedrsko elektrarno bi medtem potrebovali en kvadratni kilometer površin, bi pa morali zgraditi hladilni stolp, visok 130 metrov. Za 20 odstotkov iz biomase bi potrebovali 3400 kvadratnih kilometrov površin, kar so vse kmetijske površine v državi vključno s pašniki. Za 10 odstotkov iz vetrnih virov bi potrebovali 4000 enomegavatnih vetrnih turbin z višino skoraj 100 metrov, ki bi jih morali postaviti predvsem na gorske grebene v državi, saj so le tam za to primerne razmere," je ponazoril.
Težava pri obnovljivih virih je tudi ta, da presežkov ne moremo shraniti. Za presežke, ustvarjene denimo poleti, ki bi jih radi shranili za zimo, bi potrebovali hrambo za vsaj en mesec povprečne porabe v državi. "A takšna tehnologija ne obstaja oz. obstaja le na urni ravni oz. za največ en dan porabe," je dejal.
Elektriko se lahko shrani s pomočjo črpalne hidroelektrarne ali v bateriji. V Sloveniji imamo črpalno hidroelektrarno Avče, ki lahko shrani za dve uri slovenske povprečne porabe. Izkoristek prečrpavanja vode je okoli 75-odstoten. "Lahko bi zgradili še dve ali tri in bi imeli shranjene elektrike za pol dneva, za več nimamo zmogljivosti," je ponazoril. Največja baterija je v Avstraliji, kjer se lahko shrani tolike elektrike, kot je v Sloveniji porabimo v 15 minutah. Cena baterije, ki bi lahko hranila elektriko za enomesečno porabo v Sloveniji, bi bila 500 milijard evrov, je dodal.
Nemčija med najslabšimi glede izpustov
Lengar je orisal primer Nemčije, ki se je leta 2001 odločila za energetski prehod na obnovljive vire in vanj do danes vložila 500 milijard evrov. V določenih trenutkih lahko z njimi zagotovi elektriko na ravni porabe, a proizvodnja lahko v nekaj urah pade na nič, pri čemer so nihanja velik izziv za elektroenergetsko omrežje. Država takrat manko pridobiva v termoelektrarnah, večinoma plinskih elektrarnah.
Za primerjavo je postavil še Francijo, ki je zgradila 56 jedrskih elektrarn in v njih pridobi 70 odstotkov elektrike. Francija je glede izpustov med zahodnoevropskimi državami med najboljšimi, Nemčija med najslabšimi. V Franciji so v prvi polovici lanskega leta za kilovatno uro elektrike plačevali 18 centov, v Nemčiji 31 centov, pri čemer je Nemčija popolnoma odvisna od uvoza ruskih energentov.
Slovenija bo morala namesto Teša nekaj zgraditi. "Ko se bomo v Sloveniji odločali, katere vrste elektrarn iz obnovljivih oz. trajnostnih virov bomo uporabili, moramo imeti pred očmi vse te podatke, rabo prostora in nemški primer. Najbolj realen vir je jedrska energija. Obnovljivi viri niso dovolj zanesljivi, so pa koristen pripomoček," je sklenil.
32