"Preveč je politike in sindikalne vsebine. Solata žal ne raste v hladilniku."

Vladni predlog zakona o debirokratizaciji med drugim predvideva uvedbo socialne kapice. S sprejetjem tega ukrepa bi se nad plačno mejo šest tisoč evrov bruto prispevki za socialno varnost prenehali obračunavati, kar pomeni, da bi posamezniki z višjo plačo, plačevali prispevke za socialno varnost le do omenjene meje.

Vlada želi s tovrstno razbremenitvijo plač v Sloveniji zadržati mlade, izobražene kadre, sindikati pa ji po drugi strani očitajo, da s tem poglablja luknjo v državni blagajni in daje davčne odpustke zgolj najpremožnejšim v naši državi.

"Preveč politike in sindikalne vsebine. Solata žal ne raste v hladilniku."

"Absolutno sem za socialno kapico. Razlog je enostaven. Ker je kratkoročno to edini ukrep, ki nam lahko dvigne dodano vrednost na zaposlenega v podjetjih. Medtem pa se je treba lotiti temeljite prenove razumevanja pomena razvoja in raziskav v podjetjih ter tega, kako narediti učinkovito aplikativno znanost. To, kar imamo danes, ni nič," pravi Dušan Olaj, ustanovitelj in direktor proizvajalca napihljivih hal Duol, in dodaja:

"Pri socialni kapici pa je problem v nerazumevanju teme. Preveč politike in sindikalne vsebine. Solata žal ne raste v hladilniku."

"Slovenija mora zmanjšati obdavčitev dela inženirjev. Na to gledam dolgoročno: predlagana socialna kapica je visoko, a tudi inženirske plače bodo v nekaj letih na tej ravni. Trenutno talentirani Slovenci odhajajo v tujino in teh potem ne moremo več privabiti nazaj. Če ne bomo zmogli obdržati razvojnikov, inženirjev, znanstvenikov, bodo odšla tudi delovna mesta v industriji. Samo z najbolj sposobnimi ljudmi bomo lahko dvignili življenjski standard vseh," pa je izpostavil Andraž Tori iz Zemante.

"Pa nisem le za zniževanje davkov. Menim, da bi morala Slovenija zvišati davke na nepremičnine in motivirati lastnike nepremičnin, da z njimi čim bolj gospodarno ravnajo," je še poudaril.

"Ne gre za zrelost. Gre za odločanje o razmerju med enakostjo in razvojnostjo. In tu je treba iskati pravo mero, saj verjetno nočemo povsem razslojene družbe. Imamo veliko manj plačanih delovnih mest, želimo višje pokojnine. Najti moramo načine, da dvignemo vse. Da bi to dosegli, bi bilo v tem trenutku tehtnico treba nagniti na stran razvojnosti," pravi Andraž Tori. Foto: Ana Kovač

Novice "V Sloveniji se imamo preveč super in to je naša težava" #video

"Možnih ukrepov je veliko. Bi pa izpostavil dva."

Država se je v zadnjih mesecih lotila tudi projektov na področju digitalizacije države. Za to področje je vlada zadolžila strateški svet za digitalizacijo, ki ga vodi Mark Boris Andrijanič. Član sveta je tudi Tori, ki pravi: "Možnih ukrepov je veliko. Bi pa izpostavil dva, opravljanje vseh notarskih storitev na daljavo in povečevanje konkurenčnosti digitalnega sektorja z nižjo obdavčitvijo dela."

"V prvi vrsti bi krepko manj filozofiral in razmišljal o nekih novih 'slovenskih inovativnih rešitvah' digitalizacije. V Sloveniji je zdaj zelo veliko 'gurujev' na to temo. Pa jih ne potrebujemo. Ozreti se je treba recimo proti Estoniji in to je vse. Osnova vsake digitalne družbe je učinkovita, varna, enostavna in transparentna digitalna državna uprava. V naslednji fazi pa se nanjo in ob njej razvijajo vsa preostala infrastruktura in sektorji uporabe. Pa s tem ne mislim na kanalizacijo in vodovod," ob tem dodaja Olaj, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca na listi stranke SD, bil pa je tudi njihov kandidat za gospodarskega ministra.

Po njegovih besedah delajo sicer v Duolu v smeri brezpapirnega poslovanja, kibernetske varnosti in predvsem poenostavitve delovanja.

V Sloveniji kmalu sprememba na področju javnih prevozov?

Veliko prahu v zadnjem obdobju dviga tudi sprememba zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero bo ukinjena obvezna uporaba taksimetrov, kar bo omogočilo digitalnim platformam, kot je Uber, ponujanje svojih storitev v Sloveniji. 

"Bodimo realistični − vsaka sprememba prinese zmagovalce in poražence. Na področju prevozov ni dvoma, da bodo prišli tuji ponudniki storitev. Domači dispečerji bodo dobili močno konkurenco, proti kateri se bodo težko učinkovito borili. Za taksiste pa se ne bo kaj dosti spremenilo − že zdaj so samostojni podjetniki in tudi v prihodnosti bo enako. Torej, pred sabo imamo odločitev, ali dovoliti sodobne tehnologije v transportu ali zaščititi domače dispečerje. Obe odločitvi sta politično legitimni. Sam menim, da je dobro, da država kdaj spodbudi ali zaščiti kakšno industrijo, je pa pametno pri tem biti strateški," zadevo komentira Tori.

Olaj pa pravi: "Enačenje internet taksi prevozov z digitalizacijo je neumestno. Take rešitve že lep čas obstajajo tudi v Sloveniji. Problem je v regulaciji trga in pravilih, ki morajo veljati za vse deležnike. Ni vse v nizki ceni, ampak mora biti zagotovljen tudi nivo storitve. Pa ne gre zgolj za področje taksi prevozov, ampak tudi za oddajo oz. najem sob in apartmajev. Pri teh digitalnih platformah ne gre za nobeno vesoljsko znanost. Ne nazadnje se sam sprašujem, zakaj bi morala 10-, 20- in večodstotna provizija za posredovanje tovrstnih storitev ostajati nekje v tujini, če lahko v Sloveniji. Ne pozabite, samo dva milijona nas je."

Novice "V našem podjetju smo to storili samo enkrat. Rekla sem: 'Nikoli več'."

"Gre za odločanje o razmerju med enakostjo in razvojnostjo"

Pa je Slovenija kljub vsemu že dovolj zrela, da ji bo uspelo uvesti omenjene spremembe?

"Vedno je čas za spremembe. Ne gre za vprašanje zrelosti. Tu smo že malce 'gnili', in slej, ko prej, bo to vprašanje nuje. Torej, če ne danes ali jutri, potem pa takrat, ko bomo to morali narediti zaradi drugih. To znamo − čakati do zadnjega in še malo dlje," pojasnjuje Olaj, Tori pa poudarja:

"Ne gre za zrelost. Gre za odločanje o razmerju med enakostjo in razvojnostjo. In tu je treba iskati pravo mero, saj verjetno nočemo povsem razslojene družbe. Imamo veliko manj plačanih delovnih mest, želimo višje pokojnine. Najti moramo načine, da dvignemo vse. Da bi to dosegli, bi bilo v tem trenutku tehtnico treba nagniti na stran razvojnosti."