Sreda, 23. 10. 2019, 4.01
5 let, 1 mesec
Pred bančnim sojenjem desetletja: kje so končali milijoni gotovine?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
72
Bo sojenje Matjažu Kovačiču in drugim nekdanjim vodilnim v Novi KBM razkrilo, kdo je bil končni prejemnik skoraj 30 milijonov evrov dobička iz spornih nepremičninskih poslov na Hrvaškem?
Dobrih sedem let po tem, ko so avgusta 2012 na njegova vrata potrkali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), bo nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič sedel na zatožno klop.
Jutri se namreč začenja sojenje zaradi spornih nepremičninskih poslov na Hrvaškem, v katerih je nekoč druga največja državna banka med letoma 2006 in 2008 izgubila skoraj 30 milijonov evrov. Med enajstimi obdolženci so ob Kovačiču, ki se zdaj ukvarja s finančnim svetovanjem, še nekdanja članica uprave Nove KBM Manja Skernišak, nekdanji direktor KBM Leasinga Boris Cekov in njegov naslednik na tem položaju Igor Šujica. Obtoženi so zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju. Sojenje utegne trajati več let, saj bo sodišče predvidoma zaslišalo kar 52 prič.
Kam je šlo 30 milijonov evrov
Na zatožno klop bo sedlo še sedem državljanov Hrvaške, ki so bili tako ali drugače povezani s posli mariborske banke v tej državi. Ti so bili izpeljani po istem vzorcu:
- V prvem koraku je manjše podjetje, registrirano na Hrvaškem, s posojilom Nove KBM od lokalnih lastnikov kupilo zemljišče na območju Zagreba, Dalmacije ali Slavonije.
- Le nekaj mesecev zatem je hrvaško podjetje, ki razen zemljišča ni imelo drugega pomembnejšega premoženja, dobilo novega lastnika. Po precej višji ceni, od 10 do celo 193 odstotkov, je prešlo v roke hrvaške družbe KBM Projekt v lasti Nove KBM. Denar za nakup si je izposodila pri mariborski banki.
Končna bilanca poslov je bila porazna za Novo KBM. Če so hrvaška projektna podjetja skupaj za zemljišča plačala približno 30 milijonov evrov, je KBM Projekt zanje odštel enkrat več – okrog 60 milijonov evrov. Slamnatim in drugim lastnikom teh hrvaških podjetij, med njimi so bili tudi posamezni lokalni funkcionarji vladajoče stranke HDZ, je tako skupaj čez noč uspelo ustvariti približno 30 milijonov evrov dobička.
Za primerjavo: s tem denarjem bi lahko država dve leti izplačevala dodatek za delovno aktivnost, ki ga namerava vlada Marjana Šarca ukiniti, plačevala povečan obseg dela policistom ali zgradila tretjino cevi predora pod Karavankami.
Kdo je upravljal račun v Švici
Na vprašanje, kje je končal ta denar, bo morda odgovor dalo sojenje. Po podatkih hrvaških preiskovalnih organov, ki smo jih pridobili na Siol.net, je pomemben del tega denarja končal v gotovini. Hrvaški državljani, ki so imeli v lasti projektna podjetja, so namreč denar od kupnin, prejetih iz slovenske banke, dvigovali z računov.
Gotovino naj bi izročali Tomislavu Blagusu, direktorju družbe KBM Projekt. Po podatkih iz Hrvaške je Blagus le od treh preostalih obdolžencev - nekdanje miss športa Vlatke Matić Pivac, podjetnika Vinka Gulina in Zorana Galića – skupaj prejel najmanj osem milijonov evrov gotovine.
Nekdanji prostori družbe KBM Leasing v Zagrebu danes samevajo.
Nato jo je nakazoval na svoje račune v tujini. Konec leta 2007 je Blagus na račun, odprt pri švicarski banki UBS, prejel 5,1 milijona evrov. Kriminalisti so v tej alpski državi našli še en račun, ki naj bi ga upravljal Blagus.
Koliko denarja ima Blagus na računih v Švici, bo morda postalo jasno na sojenju, ki teče na sodišču v Zagrebu. Tam je Nova KBM vložila dobrih 14 milijonov evrov vredno odškodninsko tožbo proti Blagusu, pri čemer naj bi v banki pridobili dokaze, da Blagus v Švici še vedno razpolaga z več milijoni evrov. V Novi KBM uradnih informacij o postopkih ne dajejo.
Kdo je izpadel s seznama osumljencev?
Preostanek denarja naj bi Blagus od hrvaških državljanov, ki so prodajali podjetja z zemljišči, prejel na račune v Avstriji in na Hrvaškem. Za zdaj ostaja nejasno, kaj se je zgodilo s 3,4 milijona evri, ki jih je prejel znani hrvaški vinar Damir Jurjević, nekdanji vodja hrvaške vladajoče stranke HDZ na otoku Vir. Tesno naj bi bil povezan z Ratkom Mačkom, nekdanjim "spin doktorjem" hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja.
Jurjević je bil do zadnjega na seznamu osumljencev, a ga v obtožnici ni več med njimi. Celoten denar je spomladi 2006, ko je bil na oblasti Sanader, dvignil v slabem mesecu dni. Že pred tem so s seznama izpadli tudi nekateri uslužbenci Nove KBM.
Je res mogoče, da je Blagus deloval sam in milijone služil brez pomoči ali celo vednosti ključnih ljudi v Novi KBM? Nikakor ne, so že več let prepričani na policiji in specializiranem državnem tožilstvu, ki je vodilo postopke v zadevi "NKBM-Hrvaška". To naj bi dokazovali s pomočjo številnih dokumentov, podatkov in prič.
Manja Skernišak in Matjaž Kovačič
Je res mogoče, da je hrvaški operativec deloval sam?
Že v času spornih poslov je bil Matjaž Kovačič predsednik nadzornega sveta KBM Projekta, ki ga je vodil Blagus. Na istem naslovu v Zagrebu, kjer je bil sedež KBM Projekta, so bili poštni nabiralniki več podjetij, vpletenih v posle. Kreditni odbor v Novi KBM, ki je financirala te posle, je vodila Manja Skernišak, pri čemer naj bi se o pomembnejših kreditih v banki tedaj vedno odločalo na ravni uprave. Elektronska korespondenca naj bi dokazovala, da se je Blagus o izvedbi poslov ves čas posvetoval s Kovačičem, Skernišakovo in Šujico.
Vsi naj bi ves čas vedeli, da se vrednost kupljenih zemljišč, ki jih je družba KBM Projekt krepko preplačala, ne bo povečala.
To se je pozneje potrdilo. KBM Projekt je ostal lastnik zemljišč, na katerih nikoli niso zrasle obljubljene poslovne cone, nakupovalna središča ali drugi projekti. Ko je Nova KBM leta 2009 zaradi revizije Banke Slovenije začela panično iskati kupce zemljišč, je dva našla v Sloveniji. Parcelo v Slavoniji je kupil mariborski podjetnik Zoran Šolaja, kamnolom v okolici Zadra pa podjetnik Samo Majcenovič, ki je po odkritju, da ne gre za zazidljivo zemljišče, kazensko ovadil banko.
Eno od zemljišč na Hrvaškem, s katerih preprodajo so posredniki kovali milijonske dobičke.
Sedem let od preiskave do sojenja
Celotno strukturo posla naj bi v Novi KBM pripravili tako, da so dobiček zadržali vmesni členi, torej hrvaška projektna podjetja, in posameznim članom kreditnega odbora prikrili nekatere ključne podatke. Pred odobritvijo kreditov za financiranje poslov niso opravili raziskav nepremičninskega trga, analizirali potencialnih kupcev in primerljivih transakcij ... V posameznih primerih v KBM Projektu zemljišč niso kupili kot zaključeno celoto, ampak z luknjami.
Čeprav zadeva NKBM-Hrvaška zastara šele leta 2026, torej čez sedem let, je prav toliko časa do zdaj že preteklo od prvih hišnih preiskav do obtožnice. Že v času preiskave se je policija po naših podatkih spopadala z več težavami. Aprila 2014, dve leti po hišnih preiskavah, je najprej ovadila dvanajst oseb, leta 2015 pa je tožilstvo vložilo še zahtevo za uvedbo sodne preiskave.
Zakaj je torej do sojenja minilo še štiri leta? Po pritožbi osumljencev je višje sodišče v začetku leta 2016 razveljavilo sodno preiskavo, tožilstvo pa je bilo z zahtevo uspešno šele v drugo. Sodna preiskava je postala pravnomočna aprila 2016, leto dni pozneje je tožilstvo vložilo obtožnico, nato pa se je zapletlo še z njenim vročanjem.
Kriminalisti tudi pri Janši in Borutu Petku
Po naših podatkih so kriminalisti NPU konec marca 2014 ločeno opravili razgovore z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo in njegovim tedanjim tajnikom Borutom Petkom. Med letoma 2005 in 2008 jima je namreč Kovačič poslal številna elektronska sporočila, ki so razkrila razsežnosti vpetosti vrhov takratne vlade in SDS v vodenje Nove KBM.
Kovačič je Petka in Janšo redno obveščal o domala vseh pomembnejših poslih banke – tudi o nakupih zemljišč na Hrvaškem. Zaprošal ju je za soglasje in usmeritve, jima pošiljal zaupne dokumente, se dogovarjal o podrobnostih privatizacije banke in sklicih skupščin delničarjev, pomagal urejati službe za kadre SDS in v enem primeru sodeloval tudi pri urejanju pogojev posojila podjetju Klima Petek. V zameno ju je Kovačič večkrat prosil za pomoč pri obrambi svojega položaja.
72