Sobota, 26. 5. 2018, 14.00
5 let, 11 mesecev
Portoroški turizem bo spet pokal po šivih, a do mondenosti mu manjka še veliko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,90
5
Hotelirji v Portorožu si kljub višjim cenam obetajo še boljšo poletno sezoni kot lani. Ker je mesto rož v visoki sezoni polno zasedeno, tako kot večina sredozemskih destinacij, je za tamkajšnje turistične delavce bistveno, da realizirajo čim višjo ceno. Kaj bi morali narediti, da bi privabili najpetičnejše goste?
V Sloveniji smo v lanskem rekordnem turističnem letu prvič presegli mejnik 12 milijonov prenočitev turistov oziroma 13 odstotkov več kot v letu 2016. Za 15 odstotkov je bilo več tudi prihodov turistov, prišlo jih je skoraj pet milijonov.
Po številu prenočitev so gorske občine lani prvič prehitele zdraviliške občine, z 20 odstotki vseh prenočitev jim sledijo obmorske občine. Turisti na Obali v povprečju bivajo 3,2 noči, kar je glede na velik delež kongresnega turizma zunaj poletne sezone razumljivo.
Preverili smo, kakšno zasedenost hotelov si v poletni sezoni obetajo v Portorožu, ki med slovenskimi obalnimi mesti razpolaga z največ hotelskimi posteljami, katere novosti bodo lahko preizkusili njihovi gostje in zakaj je mesto rož še vedno daleč od mondene destinacije.
Hotelirji pričakujejo še boljšo sezono od lanske
Vseh šest hotelov LifeClass Portorož bo v času poletnih počitnic glede na trenutne rezervacije polno zasedenih. "Kot kaže, si lahko ponovno obetamo polno zasedeno poletno sezono oziroma pričakujemo še boljšo kot lani. Za julij imamo več rezervacij kot lani na isti dan," zatrjujejo.
Petzvezdični hotel Slovenija je bil popolnoma prenovljen pred dvema letoma.
Da je trenutna dinamika povpraševanja in rezervacij boljša glede na lani, so potrdili tudi v podjetju Hoteli Bernardin, ki združuje več hotelov na slovenski obali. Prav v letošnjem letu so prenovili sobe svojega najprestižnejšega Grand hotela Bernardin. Tudi pri njih se nadejajo polne zasedenosti hotelskih zmogljivosti.
Nekaj se premika
Pri LifeClassu Portorož so v zadnjih štirih letih obnovili hotele Apollo, Neptun, Grand hotel Portorož in Slovenija. Letos so odprli restavracijo Salina, prenovljen Fit Bar v Termah Portorož, v kratkem načrtujejo še odprtje edinstvenega kulinaričnega presenečenja na Obali.
Po njihovi ponudbi največ povprašujejo italijanski, avstrijski in nemški gostje, takoj za njimi so Slovenci. Opažajo, da število slovenskih gostov v primerjavi s preteklimi leti močno narašča. Cene so letos v povprečju za pet odstotkov višje kot lani. Za njihove wellnes in gostinske storitve največ zapravijo italijanski in ruski gostje.
Kronično pomanjkanje turističnih delavcev
Kot veliko podjetij se tudi v obeh hotelirskih podjetjih soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Čeprav v LifeClassu Portorož trenutno izvajajo planirane aktivnosti za pokritje sezonskih potreb, so za glavnino delavcev že poskrbeli. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se spopadajo tudi v Hotelih Bernardin, kjer pa aktivnosti za zagotavljanje sezonskega kadra izvajajo že od februarja.
Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić ključni izziv in veliko priložnost Portoroža vidi v pozicioniranju destinacije zunaj poletne sezone.
"Vsako leto aprila in maja se povpraševanje po sezonskem kadru poveča. Glede na napovedi prodaje in pričakovano dobro sezono smo začeli zaposlovati že februarja in za zdaj smo zadostili 85 odstotkom potreb po sezonskem kadru," pojasnjujejo. Za poletno sezono je največ povpraševanja za pomoč v kuhinji in strežbi, med najbolj iskanimi so tudi kopališki delavci in animatorji.
V LifeClassu Portorož največjo težavo obalnega turizma vidijo v pomanjkljivi infrastrukturi in premalo družabnega dogajanja.
Da infrastruktura ni ustrezna, potrjuje tudi lanski izliv fekalnih voda v morje, zaradi česar so eno glavnih portoroških plaž za kopalce celo zaprli. V Turističnem združenju Portorož zatrjujejo, da je zadeva sanirana in da se podobna situacija letos zagotovo ne bo ponovila.
"Ne letovišče, temveč zimovališče"
Strokovnjakinja za turizem in profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Maja Uran Maravić Portoroža ne dojema kot poletno letovišče, temveč bolj kot "zimovališče".
"Poleti, razen službenih obveznosti, v Portorož praktično ne zahajam. Moti me prevelika gneča, pomanjkanje parkirnih površin, premalo dogajanja … Zame je tam od septembra do junija precej lepše kot poleti," razkriva Uran Maravićeva.
Prepričana je, da je Portorož v primerjavi z letovišči na hrvaški, italijanski, francoski ali španski obali nepomemben igralec. Ker je kljub temu v poletni sezoni polno zaseden, tako kot večina sredozemskih destinacij, je za tamkajšnje turistične delavce bistveno, da realizirajo čim višjo ceno, pojasnjuje strokovnjakinja.
Storitve že primerljive z mednarodnimi standardi
Ključni izziv in veliko priložnost Portoroža zato vidi v pozicioniranju destinacije zunaj poletne sezone. Po njenem mnenju so zdraviliške in wellnes storitve že zdaj primerljive z mednarodnimi standardi, bazenskim kompleksom do popolnosti še nekaj manjka, še več pa ponudbi in opremljenosti plaž.
Zdraviliške in wellnes storitve v Portorožu so že zdaj primerljive z mednarodnimi standardi.
"Storitev in oprema na plaži sta daleč od mondenosti, za kar si Portorož prizadeva. A zaradi zakonodaje, ki določa javno dobro, krivde ne gre pripisati zgolj hotelirjem. Skupaj z državo in lokalno skupnostjo bi morali na delu obale razvijati luksuzne storitve," je prepričana. V tej smeri se sicer trudijo v hotelih LifeClass. Potem ko so lani na plaži Medusa Exclusiv odprli Beli pomol z intimnejšo atmosfero in gostinsko ponudbo, se mu letos pridružuje še drugi.
Do mondenosti Portorožu manjka še veliko
"Čeprav Portorož premore nekaj petzvezdičnih nastanitev, se te ne morejo kosati z mednarodno prepoznavnimi hotelskimi verigami. Manjkajo mu restavracija z Michelinovo zvezdico, prestižne trgovine in predvsem odmevne prireditve," je kritična.
Kot dober primer privabljanja elitnih gostov izpostavlja hrvaški Rovinj, ki je na primer za boljšo prepoznavnost z več milijoni evrov sofinanciral štiridnevni turnir v polu. "Rovinj je tipičen primer uspešnega spreminjanja v elitno destinacijo. V prvem petzvezdičnem hotelu Monte Mulini so na primer sobe sprva prodajali za sto evrov na noč, danes pa te dosegajo do 800 evrov," ponazori Uran Maravićeva. Fascinirana je, da jim kaj takšnega uspeva. A odgovor najde v postopnem grajenju prestižnosti mikrodestinacije z namenskimi vložki, kot je že omenjena organizacija prestižnega športnega tekmovanja.
Brez povezovanja preboja ne bo
Povezovanje med glavnimi igralci v turizmu, združevanje sredstev in človeških virov zelo pogreša v Portorožu, kjer vsak dela le zase, občina pa ni sposobna financirati odmevnejših spektakularnih dogodkov. Podobno je na Bledu in v drugih slovenskih turističnih krajih. "S prstom kažejo drug na drugega, a na tak način do preboja ne bo prišlo," opozarja.
Kot svetlo točko in primer dobre prakse izpostavlja občino Podčetrtek, kjer ni prisotnih veliko igralcev. Vsi skupaj si prizadevajo stvari premakniti na bolje. Lokalna skupnost s krajem živi, vsi si prizadevajo za njegovo urejenost. Naslednji teden na primer odpirajo nov termalni kompleks Termalija.
5