Sreda, 15. 11. 2017, 17.38
7 let
Pod oznako zaupno guverner Jazbec ECB hujskal proti Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
48
Razkrivamo vsebino pisem, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju pošiljal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Njihova vsebina kaže, kako je Jazbec prek ECB želel vplivati na sprejemanje predpisov, ki bi omogočali brskanje po drobovju centralne banke in projekta, ki je zaznamoval njegov mandat - sanacije slovenskih bank.
Vse od sanacije bank v letu 2013 je mogoče slišati kritike, da je bilo zanjo porabljenega preveč davkoplačevalskega denarja.
Po mnenju številnih, tudi v ekonomski stroki, je bila velikost bančne luknje precenjena. Izračuni vrednosti slabih terjatev bank, na katerih je temeljila njihova sanacija, so bili zgrešeni ali celo napačni. To ves čas ponavljajo tudi nekdanji lastniki delnic in obveznic bank, ki so bile med sanacijo izbrisane.
Na te očitke je morala Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, že večkrat odgovarjati vladi in državnemu zboru.
Ko ECB pošlje mnenje ...
Po lanski kriminalistični preiskavi je med Banko Slovenije in državo izbruhnila vojna. V tej pa guverner Jazbec, ki ga je leta 2013 s prepričljivo večino izvolil državni zbor, očitno računa, da je njegovo najmočnejše orožje Evropska centralna banka (ECB).
Že lani je državni zbor od vlade zahteval, da mora na seznam institucij, ki jih lahko revidira računsko sodišče, uvrstiti tudi Banko Slovenije. Temu se je Banka Slovenije upirala na vse načine, saj nikakor ni želela, da bi državni revizorji, ki jih vodi Tomaž Vesel, brskali po dokumentih iz obdobja sanacije bank. Pri tem pa ji je pomagala tudi ECB.
Iz Frankfurta so samo lani na ministrstvo za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, na to temo poslali dve mnenji. V obeh so poudarili, da morajo za računsko sodišče "veljati številna varovala, zasnovana za zagotovitev skladnosti z načelom neodvisnosti centralnih bank".
Preberite še:
Draghi molčal ob preiskavah na Cipru, Irskem in v Italiji. Česa se boji v Sloveniji?
Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev
... koalicija spremeni zakon
Ko je vlada Mira Cerarja aprila letos sprejela predlog zakona, s katerim je računskemu sodišču omogočala revidiranje nalog Banke Slovenije, ki bi vodile v porabo javnih sredstev, je ECB v Slovenijo spet poslala mnenje. Prav zato je koalicija v državnem zboru pozneje spremenila besedilo predloga zakona.
Vlada Mira Cerarja je po prejetem mnenju ECB spremenila besedilo predloga zakona.
Ta je po novem določal, da lahko računsko sodišče revidira le tiste odločitve Banke Slovenije, ki so vodile do porabe sredstev iz državnega proračuna, sprejete pa so bile do 4. novembra 2014. Takrat je namreč v območju evra začel delovati enotni mehanizem nadzora pod okriljem Evropske centralne banke (ECB).
Tudi to Jazbecu ni bilo pogodu. Razlog: računsko sodišče je s tem dobilo dovoljenje tudi za pregled sanacije bank. Pomoč se je zato odločil poiskati v Frankfurtu.
Kaj je Jazbec pisal Draghiju
Iz virov blizu ECB smo pridobili več dopisov, ki dokazujejo, da je Jazbec v Frankfurtu intenzivno lobiral proti nedavnemu sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije. Dokumenti razkrivajo, da je Jazbec:
- na vse načine poizkušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
- guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o dveh zakonih, ki ju je oziroma ju še bo sprejel državni zbor - ob že omenjenem zakonu o Banki Slovenije tudi za zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank; ta določa, kako lahko nekdanji imetniki obveznic uveljavljajo svojo pravico do odškodnine v primeru ugotovljene nezakonite razlastitve,
- v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
- tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji.
Ko v Frankfurt roma pismo
Jazbec je šel v akcijo že dan po tem, ko je državni zbor 26. septembra letos s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona. V nadaljevanju objavljamo podrobnosti iz prvega dopisa, ki ga je poslal Jazbec. Preostale dokumente, označene s stopnjo zaupno, bomo objavili v naslednjih dneh.
Mario Draghi, guverner ECB
27. septembra je Jazbec Draghija zaprosil, naj na prihajajočo sejo sveta guvernerjev ECB uvrsti tudi točko, povezano z dogajanjem v Sloveniji.
"Pomisleki, ki jih je izražal ECB (glede neodvisnosti bank in enotnega mehanizma nadzora) v postopku sprejemanja zakona, niso bili v celoti upoštevani," je poudaril Jazbec.
ECB, boj se Tomaža Vesela!
Pri tem je Draghija posebej posvaril pred Tomažem Veselom. "Predsednik računskega sodišča je ob več priložnostih potrdil namero sodišča, da pregleda postopke, ki jih je Banka Slovenije vodila ob stresnih testih leta 2013 in zunanjih pregledih kakovosti sredstev bank (AQR), po katerih je sledila odločba v petih kreditnih institucijah (vključno z izbrisom podrejenega dolga)," je zapisal Jazbec.
V pismu je izrazil prepričanje, da bo Vesel revizijo Banke Slovenije uvedel takoj po začetku veljavnosti zakona.
Vesel v državnem zboru: Stališča ECB presenečajo
Spomnimo, Vesel je že ob razpravi ob sprejemanju zakona v državnem zboru poudarjal, da "ga stališča ECB presenečajo". Vprašal se je, kako lahko revizije, izvedene v skladu z mednarodnimi standardi, vplivajo na (ne)odvisnost nekega organa.
Banka Slovenije nikakor ni želela, da bi državni revizorji, ki jih vodi Tomaž Vesel, brskali po dokumentih iz obdobja sanacije bank.
Opozoril je, da je računsko sodišče revidiralo vrsto neodvisnih organov. Čudil se je, zakaj se v ECB niso odzvali, ko so državni revizorji pregledovali Novo Ljubljansko banko (NLB), ki deluje po pravilih ECB in celo na trgu.
Po njegovem je naloga računskega sodišča preprečiti, da "se odkloni ne bi pojavljali tudi v prihodnje", torej da se ne bo Slovenija spet znašla v položaju, ko bo morala sanirati banke.
Tomaž Vesel danes ni bil dosegljiv za komentar.
Jazbec svari ECB: Če padem jaz, padete tudi vi
A stališča ECB, ki so Vesela presenečala, so bila očitno spodbujena iz Slovenije. V dopisu tako Jazbec odkrito nagovarja Draghija, naj ECB reagira, ker naj bi to bilo bolje tudi za to institucijo.
Zakaj? "V luči vpletenosti ECB v stresne teste in zunanje preglede kakovosti sredstev bank leta 2013 je zelo verjetno, da bo revizija zajela tudi vlogo ECB in njihovih predstavnikov (vključno z vlogo in sodelovanjem v razpravah o stresnih testih leta 2013 in s svetovalci pri pregledih)," je Draghiju razložil Jazbec.
Kaj natančno je imel pri tem v mislih, ni jasno. Vse ukrepe, ki so bili temelj za sanacijo bank, je namreč izrekla Banka Slovenije.
Predstavniki ECB so bili skupaj s predstavniki drugih slovenskih in evropskih institucij uradno vključeni le v delo usmerjevalnega odbora, ki je nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank, in pripravo metodologije stresnih testov.
Jazbec sicer v istem pismu Draghija pozneje še enkrat spomni na "EU-razsežnost stresnih testov in pregledov bank" oziroma "vpletenost institucij EU v te procese".
Banka Slovenije ne želi plačati morebitne odškodnine
Jazbec je v pismu odkrito nasprotoval tudi predlogu, da bi morala morebitno odškodnino razlaščenim imetnikom obveznic, ki bi jo prisodilo sodišče, poravnati Banka Slovenije.
"Predlog zakona vzbuja resne pomisleke v finančnem in monetarnem smislu, če bi morala Banka Slovenija (…) poravnati škodo," je poudaril slovenski guverner, ki v tem vidi tudi "prepovedano monetarno financiranje". V pismu je razkril, da "ECB že pripravlja mnenje o tem zakonu".
Odziv ECB še čakamo. Objavili ga bomo takoj, ko ga bomo pridobili. Odgovor Banke Slovenije objavljamo v celoti.
1. Ali ste konec septembra 2017 pisali predsedniku ECB g. Mariu Draghiju, guvernerju ECB, naj na dnevni red seje sveta ECB uvrsti kritiko Zakona o banki Slovenije (ki je bila sprejeta oktobra v državnem zboru)? Kako ste v tem dopisu ocenili takrat še predlog zakona in kaj ste ob tem posvarili?
2. Ali ste v začetku oktobra 2017 spet pisali g. Dragiju in izrekali svoje kritike do osnutka menja ECB o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank?
3. Ali ste znotraj postopka oblikovanja stališča ECB kakorkoli vplivali na mnenja guvernerke ciprske centralne banke in guvernerja portugalske centralne banke in če da, zakaj?
Skladno z načelom sodelovanja in uveljavljeno prakso interinstitucionalnega sodelovanja v okviru Evrosistema, je guverner Banke Slovenije dolžan obveščati člane Sveta ECB o vseh zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti Sveta ECB, po potrebi tudi o nacionalni zakonodaji , ki ureja delovanje Banke Slovenije.
Razprave organov odločanja ECB so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Posledično Banka Slovenije ne more in ne sme pojasnjevati morebitnega dnevnega reda sej Sveta ECB in prav tako ne stališč ali mnenj članov Sveta ECB. Ob tem velja opozoriti, da sta mnenji Banke Slovenije, z dne 21. junija in 31. avgusta 2017, glede predloga novele zakona o Banki Slovenije in predloga amandmajev poslancev koalicije na isti predlog, javno in transparentno objavljeni na strani Državnega Zbora Republike Slovenije (goo.gl/dRkV7x, goo.gl/z7UR58). Banka Slovenije nima zadržkov, da o predlogih zakonov, o katerih je povprašana v postopkih priprave predstavi svoje mnenje tudi javno. Ne vidimo ovir, da predstavniki Banke Slovenije ne predstavijo tega stališča pred drugimi institucijami in organi.
4. Ali ste vsebino in aktivnosti v ECB pred tem usklajevali s člani sveta Banke Slovenije in če ne, zakaj ne?
Član Sveta ECB je vsakokratni guverner Banke Slovenije osebno, njegovo ravnanje, na podlagi članstva Sveta ECB, pa je neodvisno in ni vezano na kakršnokoli potrditev ali stališče ostalih članov Sveta Banke Slovenije. Sicer pa so člani Sveta BS o vseh postopkih bili obveščeni in doslej niso nasprotovali stališčem, ki jih je guverner predstavljal na ECB.
Vse se je začelo z obiskom kriminalistov
Vojna med Banko Slovenije in državo traja že od začetka julija lani, ko so na vrata banke potrkali policisti NPU.
Preiskovali so sume kaznivih dejanj zlorabe položaja in pridobitve 257 milijonov evrov premoženjske koristi za NLB. Ob Jazbecu so osumljeni nekdanji viceguverner Janez Fabijan (danes zaposlen na Abanki), tedanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo (danes vodi Združenje bank Slovenije) in Tomaž Čemažar, vodja projekta sanacije bank.
V jedru preiskave so bile okoliščine procesa, za katerega so vsi državljani plačali visoko ceno, obremenjene pa so tudi prihodnje generacije. Odredba je razkrila tudi nespodobno ravnanje guvernerja Jazbeca. Sodnika, ki je na ljubljanskem registrskem sodišču leta 2013 vpisoval domnevno sporne sklepe o dodatnem kapitalu banke, je mesece pozneje vabil na kosila, ki jih je ta zavračal.
ECB prvič na pomoč že lani poleti
Že dan pozneje je Draghi v pismu predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju izrazil uradni protest zaradi po njegovi oceni nezakonite zaplembe informacij ECB. Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal informacijo o preiskavi dobil od Jazbeca.
V pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju je zagrozil z uporabo pravnih sredstev, če bodo zaseženi tudi dokumenti ECB. Fišer mu je odgovoril, da mu ne bo ustregel, ker je bila opravljena z odredbo sodnice. Opozoril je tudi, da Banka Slovenije ni del ECB.
"Draghi je napisal, da se ne želi vmešavati v predkazenski postopek. Ali je to pritisk, o tem je mogoče oblikovati različne sklepe. Takega dopisa nisem dobil še od nikogar. To sicer ne bo vplivalo na naše odločanje," je še dejal Fišer.
Sredi julija smo na Siol.net razkrili, da je Jazbec uradno ukinil posebno inšpekcijsko skupino, ki je policiji in tožilstvu pomagala pri preiskavi sumov kaznivih dejanj v slovenskih bankah. "Verjetno bom kot guverner predlagal, da prenehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo," je 8. julija, dva dneva po kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije, v državnem zboru napovedal njen guverner Boštjan Jazbec.
Oktobra lani je nato ustavno sodišče objavilo dolgo pričakovano sodbo o (ne)ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic domačih bank.
Medtem ko je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec zaradi bančne sanacije že nekaj časa na udaru, tedanji minister za finance Uroš Čufer svetuje zadolženim komitentom bank in prodaja slabe terjatve.
Leto dni čakanja na zakon
Čeprav iz nje nismo izvedeli, kar se je dogajalo med bančno sanacijo, pa je ustavno sodišče sprejelo salomonsko rešitev, da morajo nekdanji imetniki obveznic škodo in morebitno kršenje človekovih pravic ob izbrisu dokazovati na sodišču.
Ustavno sodišče je dalo državi pol leta časa, da sprejme ustrezni zakon. Ta še danes ni sprejet, saj ga je vlada v državni zbor posredovala šele v začetku meseca.
Konec lanskega leta pa smo na Siol.net razkrili, da se ministrstvo za finance na veliko zgražanje prizadetih v postopku sanacije bank o besedilu zakona, ki bi predvidel postopke za izterjavo morebitne škode od Banke Slovenije, usklajuje kar z guvernerjem Jazbecem.
Tožba proti Sloveniji
Februarja letos so v javnost pricurljale informacije, da naj bi zaradi policijske preiskave v Banki Sloveniji vložili tožbo proti Republiki Sloveniji. V Bruslju so takrat to zanikali.
Kljub temu register postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje razkriva, da je Evropska komisija že 27. aprila letos v resnici začela postopek proti Republiki Sloveniji in da je naši državi že poslala prvi opomin pri ugotavljanju kršitev evropske zakonodaje zaradi lanskih kriminalističnih preiskav.
Za opomin je slovenska javnost izvedela julija letos. Gre torej za predpriprave na možnost, da bo na koncu tega postopka Evropska komisija tožila Slovenijo pred sodiščem EU.
Ministrstvo za pravosodje je v tem postopku že odgovorilo na opomin. Tam so nam danes pojasnili, da podrobnosti vsebine odgovora zaradi interne oznake gradiva ne morejo posredovati. O tem, kaj se trenutno dogaja, nimajo še nobenega odziva.
Konec avgusta pa vlada Jazbecu zaradi nasprotovanja SD ni dala soglasja h kandidaturi za položaj predsednika odbora guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke.
Kje računska sodišča pregledujejo centralne banke
Jazbec je Draghiju predlagal "enoten pristop s preostalimi institucijami EU, predvsem Evropskim bančnim organom (EBA), pri opredelitvi pristojnosti nacionalnih računskih sodišč". "Pomembnosti naše skupne proaktivne vpletenosti ne smemo podcenjevati, če želimo še naprej jamčiti za neodvisnost naših institucij," je dodal Jazbec.
Pri argumentiranju nujnosti ukrepanja ECB je imel namreč slovenski guverner težavo, da v nekaterih državah območja evra v revidiranju lastnih centralnih bank ne vidijo ničesar spornega:
- nemško računsko sodišče je že leta 2012 zahtevalo fizičnih rezerv zlata v lasti Bundesbank,
- španski državni revizorji so v začetku leta objavili revizijo nadzorniške vloge španske centralne banke v obdobju 2009-2015, torej v času finančne krize v tej državi,
- nizozemsko računsko sodišče je že leta 2013 v pismu parlamentu opozarjalo, da imajo podobne institucije v štirih državah EU pravico do celovitega revidiranja nadzornikov bančnega trga, torej centralnih bank.
Evropsko računsko sodišče pa je pred časom pod drobnogled vzelo Enotni mehanizem nadzora v EU. Med glavnimi ugotovitvami je, da se ECB v neposrednem nadzoru 120 najpomembnejših bank v evroobmočju preveč zanaša na centralne banke matičnih držav.
Tudi to sodišče je trčilo ob težavo tega, da ECB ni dala dovolj informacij in da je zadržala veliko dokumentov, češ da se ti ne nanašajo na operativno učinkovitost njenega upravljanja. Kljub temu je ECB izdalo nekaj priporočil.
48