Piciga: Zeleni turizem je trend in zaveza

O tem soglašajo visoki predstavniki državnih turističnih organizacij in organizatorjev kongresnega turizma iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Udeleženci okrogle mize na temo "Zeleni turizem – nov izziv turizma jugovzhodne Evrope", ki jo je ob sejmu "Turizem in prosti čas 2010" na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pripravila Slovenska turistična organizacija, se strinjajo, da ima jugovzhodna Evropa odlične predpogoje za razvoj zelenega turizma.

Direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Goran Blažić in direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga sta kot dokaz izjemne naravne danosti regije izpostavila, da je Slovenija s 60 odstotki na samem vrhu – takoj za Švedsko – po pokritosti z gozdovi, makedonski nacionalni parki pa so po besedah Zorana Strezovskega, direktorja Makedonske turistične organizacije, ob pomoči tujih strokovnjakov dosegli najvišjo raven varovanja naravne dediščine.

"Nerazvitost, ki je zagotovo hiba, je v turističnem smislu lahko tudi prednost, kar se vidi na primeru vzhodne Srbije," meni Pavle Đukić iz srbske turistične organizacije in napoveduje prihodnost dopolnilne srbske turistične ponudbe v zdravi hrani. Naravna dediščina pa je poglavitni razlog za obisk Slovenije pri tretjini anketiranih gostov naše države, dodaja Piciga.

Naravna dediščina pa je poglavitni razlog za obisk Slovenije pri tretjini anketiranih gostov naše države, je povedal Dimitrij Piciga. Foto: Matej Leskovšek

Že majhni koraki štejejo

Kongresni turizem je eden večjih onesnaževalcev okolja in prav tu je veliko prostora za odgovorno razmišljanje in ravnanje. Miha Kovačič, direktor Zavoda kongresno-turistični urad, je prepričan, da so že na prvi pogled majhni koraki, kot so uporaba razgradljivih materialov za kongresne priponke in dokumentacijo ter ločevanje odpadkov, pomemben korak v to smer.

Daniel Marušić, direktor dubrovniške agencije, ki se prav tako veliko ukvarja s kongresnim turizmom, pa je izpostavil primer, ko je organizator – očitno ekološko ozaveščen – postavil stroge zahteve, da kongres ne bi prizadel okolja in vplival na ogljikov odtis: "Zahtevali so celo zagotovila, da morebitna presežna hrana s sprejema ne bo odvržena, temveč smiselno uporabljena v druge namene in da se ne uporablja ustekleničena voda temveč voda iz pipe".

Zeleno pa je lahko tudi gospodarno: "Kubični meter vode iz pipe je vreden 1,24 evra, ustekleničene vode pa kar 80 evrov," je postregel Piciga.

Tudi tu se največkrat konča pri denarju

Kovačič in Marušić pa obenem opozarjata, da kljub načelni pripravljenosti organizatorjev, da v imenu ekološke odgovornosti in trajnostnega razvoja odštejejo nekaj več denarja, na koncu vendarle prevladajo proračunske omejitve; zato te razlike ne smejo biti previsoke.

"Preveč se misli na komercialni vidik, premalo pa na trajnostni razvoj," dodaja Blažić in opozarja, da se ne bi smelo razmišljati samo o številu gostov: "Treba je opredeliti primerno število gostov za določeno lokacijo."

Strezovski je tudi na tej okrogli mizi predlagal sodelovanje držav v regiji pri oblikovanju ekološkega turističnega produkta. Prav iz Makedonije pa je, dodaja Piciga, že pred časom prišla prva tovrstna pobuda za meddržavno sodelovanje, vinske ceste, ki se že uveljavlja, naslednji korak pa bi lahko bil povezovanje ruralnega turizma, za kar bi se lahko tudi prijavili na evropski razpis razvoja in promocije.

Za krajši trenutek raztreznitve pa je poskrbelo občinstvo, ki je med drugim izpostavilo, da je Ljubljana celo upoštevajoč dva kroga sosednjih prestolnic edina, ki nima električnega javnega prevoza. "Menda si ne želimo biti edina dizelska prestolnica", smo lahko slišali.