Odbor DZ za finance je prekinil razpravo o odgovornosti za bančna posojila, namenjena spornim managerskim prevzemom. Banki Slovenije in vladi je naložil nove naloge za razjasnitev tega vprašanja.
Medtem ko so predstavniki bank poudarjali, da tovrstna posojila niso problematična, so poslanci menili, da so posledice za gospodarstvo resne.
Odbor zahteva poročilo o izpostavljenosti bank do posojil za managerske prevzeme
Odbor, ki se je z vprašanjem spoprijel na zahtevo poslanske skupine SLS, je tako Banko Slovenije pozval, naj v roku enega meseca odboru poroča o izpostavljenosti bank do posojil za managerske prevzeme in vplivom te izpostavljenosti na kreditni potencial. Ob tem je nadzornika in regulatorja bančnega trga pozval, da prav tako v roku enega meseca predstavi ukrepe, ki jih je izvedla v primeru posojil, ki niso imela več ustreznega zavarovanja.
Vlado pa je odbor pozval, naj poroča o uresničevanju sklepov komisije DZ za nadzor javnih financ in DZ iz prejšnjega mandata.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v okviru razprave o vprašanju odgovornosti za kreditiranje v javnosti spornih managerskih prevzemov predstavil ukrepe, ki jih je Banka Slovenija sprejela v primeru posojil, ki niso imela več ustreznega zavarovanja. Po njegovih besedah ugotovitve iz vrst poslancev in medijev, da Banka Slovenije ni primerno izvajala funkcije nadzora, ne temeljijo na ustreznih dejstvih oz. sploh ne temeljijo na nikakršnih dejstvih.
"Ne spremljamo vsake konkretne odločitve bank"
Kranjec je člane odbora spomnil, da v Banki Slovenije ne spremljajo vsake konkretne odločitve bank, temveč na podlagi njihovega poročanja in suma, da je upravljanje s tveganji neprimerno, zahtevajo dodatne informacije, ali so izvedeni vsi potrebni ukrepi za obvladovanje tveganj. Kot je pojasnil, je banka od leta 2006 do 2010 poslala obsežna poročila o sprejetih ukrepih za obvladovanje različnih tveganj, tudi pri posojilih za managerske prevzeme.
Kranjec je zagotovil, da v Banki Slovenije v vsakem trenutku ukrepajo proti bankam, a popolna javnost teh ukrepov ni v interesu stabilnosti bančnega sistema. Vsak dan je tako odprtih od 200 do 300 ukrepov za obvladovanje posojilnega, likvidnostnega ali operativnega tveganja v obliki priporočil, zahtev, opozoril in odredb.
"Svojo nalogo smo ustrezno opravljali"
Kranjec zato meni, da so ustrezno opravljali svojo nalogo in izvajali obveznost zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema. Njihova odgovornost je namreč nadzor tveganja, ne pa posojilna politika, je zatrdil.
Kranjec dopušča možnost, da so so bila nekatera posojila odobrena na prijateljski podlagi
Kranjec je pojasnil, da so bila v načelu vsa posojila v času sklenitve posla ustrezno zavarovana, a zaradi različnih okoliščin se je to spremenilo. Povedal je namreč, da je posojilo dinamična zadeva, kakovost zavarovanja pa se spreminja v skladu z gospodarskimi razmerami. Čeprav dopušča možnost, da so so bila nekatera posojila odobrena na prijateljski podlagi, pa je zatrdil, da ni naloga Banke Slovenije, da to ugotavlja. Kot nadzornik bdi le nad varnostjo teh posojil.
Spomnil je, da so banke v letih med 2006 in 2008 občutno povečale kreditiranje gospodarstva in tako kot drugod po svetu ustvarjale posojilni balon. V tej luči se je povečeval tudi obseg kreditiranja poslov, ki se v javnosti razumejo kot managerski prevzemi.
Veliko teh posojil je bilo zavarovanih z vrednostnimi papirji, vrednost osrednjega indeksa Ljubljanske borze pa se je v času od konca 2007 do konca 2010 znižala za kar 70 odstotkov, kar je prineslo resne posledice za kakovost teh zavarovanj. Banke se tega zavedajo, prav tako Banka Slovenije, ki je zato zahtevala popravek vrednosti zavarovanj in slabitve ter rezervacije, je dejal.
"Banke želijo s slabitvami očistiti svoj posojilni portfelj"
Banke zaradi tega po njegovih besedah izkazujejo izgube, saj želijo s slabitvami očistiti svoj posojilni portfelj. Po njegovi oceni jim bo to uspelo v prihodnjem letu in bodo nato lahko znova beležile dober rezultat.
"O razlogih za kreditiranje je treba vprašati uprave in nadzornike bank"
Kranjec ugotavlja, da so bile pri financiranju tovrstnih poslov zelo agresivne predvsem banke v pretežni državni lasti, vendar pa je o vzrokih za tako politiko treba vprašati uprave in nadzornike bank.
Kranjec je dejal, da poskušajo obvladovanje tveganj v NLB že tri leta izboljšati, a v lanskem letu je banka oblikovala sprejemljiv sistem, pa še to le z zadržkom. V tej luči se je po njegovem mnenju treba vprašati, če so uprave in nadzorniki ustrezno kvalificirani, da tak projekt izpeljejo. Nekatere banke v Sloveniji nimajo tovrstnih težav, ker je odnos lastnikov, uprav in nadzornikov drugačen, je prepričan. Treba je ugotoviti dejansko odgovornost nadzornikov in tudi uprav, je prepričan.
Kranjec: Doslej so bili nadzorniki v NLB nekompetentni
Vsaj do trenutnega nadzornega sveta v NLB nadzorniki v največji slovenski banki po Kranjčevih besedah niso bili kompetentni, nastavljala pa jih je politika in so jih tudi ubogali.
V prihodnje bodo v Banki Slovenije še bolj pozorno in skrbno spremljali banke. S svojimi ukrepi bodo zagotavljali, da banke ostajajo solventne, obenem pa je zagotovil, da je slovenski bančni sistem likviden.
V NLB in NKBM mirijo glede posledic posojil
Član uprave NLB David Benedek in prvi mož NKBM Matjaž Kovačič pa sta v okviru razprave člane odbora DZ za finance mirila, da posledice teh posojil za poslovanje bank niso hude. Poslanci so medtem opozarjali na posledice teh prevzemov za gospodarstvo.
3
