Obrtniki in podjetniki bodo v sredo izvedli protest

Tako se bodo člani zbornice v sredo zbrali na mirnem protestnem shodu pred poslopjem vlade in državnega zbora. Protesta se bo udeležilo vsaj 3000 obrtnikov in podjetnikov. Kot je po seji skupščine novinarjem pojasnil generalni sekretar OZS Dušan Krajnik, se bodo obrtniki in podjetniki v sredo zbrali ob 9. uri pred dvorano v Tivoliju. Pot jih bo nato vodila do DZ, kjer se bodo srečali s predstavniki parlamenta, in pred poslopje vlade, kjer se bodo srečali s premierom Borutom Pahorjem - premieru bodo predstavili vse zahteve, ki še niso bile uresničene do 16. marca in predstavili roke za sprejetje ostalih. "Želimo nadaljnje sodelovanje z vlado" Po Krajnikovih pojasnilih bodo poskrbeli za to, da bo mirni protest resnično "izzvenel v tej noti". Vsaka območna zbornica (teh je 62) bo na protest napotila najmanj za avtobus članov, protestu se bodo pridružile tudi strokovne službe na zbornici, je še dejal in dodal, da se bo protesta udeležilo najmanj 3000 predstavnikov malega gospodarstva. "Želimo nadaljnje sodelovanje z vlado, vendar želimo z mirnim protestom opozoriti, da so razmere kritične," je poudaril predsednik zbornice Štefan Pavlinjek. "Nekaj stvari se je uresničilo, vendar nas moti počasnost," je izpostavil in dodal, da čakajo na DZ in upajo, da v proceduri ne bo dodatnih zapletov.

"Nočemo denarja, hočemo dobre pogoje za poslovanje," je spomnil Pavlinjek in navedel, da je od njihovih 10 predlogov novih zakonov oz. sprememb obstoječih zakonov doslej DZ sprejel tri (spremembe in dopolnitve zakonov o zamudah pri plačilih, o DDV, o javnih naročili). Spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so v DZ, spremembe insolvenčnega zakona in zakona o izvršbi je vlada potrdila in ju poslala v DZ, na vladi so še spremembe zakonov o prevozih v cestnem prometu in o graditvi objektov.

Zahtevajo tudi spremembo zakona o dohodnini Obrtniki pa zahtevajo še spremembo zakona o dohodnini, zakona o delovnih razmerjih in zakona o kmetijstvu. O slednjem, kjer obrtnike najbolj moti dopolnilna dejavnost kmetij, je minuli petek potekal sestanek, z aprilom bodo delovne skupine začele s sestanki, je še pojasnil Pavlinjek. Glede spremembe dohodninske zakonodaje, kjer zahtevajo implementacijo njihove zahteve Vsak račun šteje, ravno tako še potekajo pogovori s predstavniki ministrstva za finance.

Po pojasnilih predsednika upravnega odbora Štefana Grosarja obrtniki zahtevajo določeno zagotovilo pri zakonu o delovnih razmerjih (zahtevajo časovne okvire, ki bodo realni) in pri spremembi zakona o dohodnini. Skozi zahtevo Vsak račun šteje bi namreč sivo ekonomijo, kjer je po Grosarjevi oceni od tri do pet milijard evrov obdavčljivega denarja, "pripeljali skozi državno blagajno".

"Katastrofalno stanje v slovenskem gospodarstvu" Za spremembe zakona o dohodnini je čas do konca leta, doseči pa je treba pripravljenost za spremembe, je dejal in dodal, da je ravno tako pri zakonu o delovnih razmerjih, kjer sicer zahtevajo pisno zagotovilo vlade, da bo k temu pristopila, in pospešeni socialni dialog vseh treh strani, je še dejal Grosar, ki je prepričan, da njihove zahteve "niso neuresničljive". Zbornica, ki ima okoli 52.000 članov, je državljansko nepokorščino zaradi po njihovem mnenju katastrofalnega stanja v slovenskem gospodarstvu začela v začetku meseca, in sicer z vlogami na davčno upravo za odlog plačila prispevkov in davkov.

Nepokorščino so v petek in konec tedna nadaljevali z dvigovanjem gotovine iz bankomatov, od danes gotovino dvigujejo iz bank. Ob tem v Združenju bank Slovenije zagotavljajo, da so banke pripravljene in imajo dovolj gotovine.

Obrtniki 18. aprila zahtevajo zaporo Slovenije Z državljansko nepokorščino bo OZS nadaljevala, dokler rešitve za pomoč malemu gospodarstvu, ki jih je predlagala vlada, ne bodo sprejete v državnem zboru in objavljene v uradnem listu. Če ključne zahteve slovenske obrti in podjetništva ne bodo uresničene do foruma obrti in podjetništva, ki bo 13. aprila, po napovedih OZS sledi naslednji korak - zapora Slovenije, ki je predvidena za 18. april. Tudi o tem bo sicer odločala skupščina zbornice.

Vlada obžaluje napovedano nepokorščino Vlada odločitev obrtnikov obžaluje. Zaskrbljena je nad pozivi k neplačevanju davkov in prispevkov, saj bodo podjetniki ob neplačilu prispevkov za zavarovanje izpostavljeni blokadi kartice zdravstvenega zavarovanja in kritju zdravstvenih in bolnišničnih storitev v lastni režiji.

Poleg tega Davčna uprava RS po zakonu o davčnem postopku, na katero je do 11. marca prišlo 133 vlog za odlog in obročno plačilo obveznosti, od 1. januarja dalje ne more ugoditi zahtevkom za odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, akontacij davka, davčnih odtegljajev, glob idr.

Vlada meni, da je zahtevam pozorno prisluhnila Vlada v sporočilu za javnost izpostavlja, da je v kriznih dveh letih, še posebno pa v zadnjih nekaj mesecih, pozorno prisluhnila zahtevam slovenske obrti in podjetništva za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji in že v letu 2009 sprejela vrsto ukrepov tako na področju davčne razbremenitve, olajšav za investiranje in razvojno-raziskovalne dejavnosti, povračila trošarin za prevoznike, skrajšanja roka za vračilo DDV, možnosti plačila DDV po plačani realizaciji.

Sprejela je tudi številne druge ukrepe, namenjene zagotavljanju finančne stabilnosti, ohranjanju delovnih mest v gospodarstvu in socialne varnosti, ob tem pa je zagotovila vrsto instrumentov za spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečala sredstva za razvojne spodbude.

Trije zakoni, ki bodo povečali plačilno disciplino, so bili v DZ že potrjeni, zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa je že prestal drugo obravnavo. Vlada je pretekli teden sprejela spremembe glede prisilne poravnave in neutemeljenih ugovorov zoper sklep o izvršbi. V tem tednu je predvidena tudi obravnava sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu.

Uresničili naj bi preko 70 odstotkov zahtev Od 10 prednostnih zahtev obrtnikov jih je vlada uresničila osem, dva ukrepa pa bo sprejela v prihodnjih 14 dneh. Od skupno 93 zahtev je v celoti ali smiselno uresničila ali pa so rešitve še v pripravi, preko 70 odstotkov zahtev. Zato, kot poudarjajo v sporočilu, ne vidijo posebnega razloga za nadaljevanju državljanske nepokorščine.