Obresti na depozite niso počepnile

Pred dobrim mesecem je Banka Slovenije sprejela sklep, s katerim slovenskim poslovnim bankam nalaga višjo kapitalsko ustreznost, če želijo ponujati višje obresti na depozite. Prvotni namen tega ukrepa je zagotavljanje skladnosti naših bank z baselskimi standardi, ki zahtevajo določeno razmerje med depoziti in sredstvi, namenjenimi za posojila. Ob tem se je kot zelo verjeten stranski učinek omenjalo nižanje obrestnih mer za depozite, ki so pri nas na veselje varčevalcev višje kot v zahodnoevropskih državah.

En mesec je prekratko obdobje za učinke A kot kaže, se po dobrem mesecu to ni zgodilo, čeprav banke načeloma podpirajo prizadevanja Banke Slovenije za umirjanje rasti pasivnih in aktivnih obrestnih mer. V Banki Slovenije so nam pojasnili, da je en mesec od sprejetega ukrepa prekratko obdobje za ugotavljanje dejanskih učinkov ukrepa na višino obrestnih mer.

So pa pri osrednji slovenski banki vendarle spremljali ponudbo poslovnih bank za depozite in ugotovili, da so te ravnale različno. Razloge, zakaj so nekatere ohranile pogoje, več jih je znižalo obrestne mere, nekatere pa tudi povečale, v Banki Slovenije vidijo v različnem položaju bank, različnih možnostih za pridobivanje virov in višini še prostega kapitala.

Varčevali bi na daljši rok Ponudbo tako pasivnih kot aktivnih obrestnih mer oblikujemo na podlagi ocene pričakovanih tržnih razmer in jo tekoče prilagajamo aktualnim strukturnim potrebam, so nam odgovorili iz Nove ljubljanske banke, kjer opažajo povečano nagnjenost varčevalcev k dolgoročnim oblikam varčevanja. Po njihovem mnenju ta trend utegne nakazovati splošna pričakovanja za prihodnje obdobje in še en razlog, zaradi katerega lahko pričakujemo, da se bodo obrestne mere postopoma spreminjale v smeri, ki jo nakazuje ukrep Banke Slovenije.

Ta trend potrjujejo tudi v SKB banki, kjer so obresti na kratkoročne depozite ostale nespremenjene in v okviru vrednosti, ki jih je predpisala Banka Slovenije, na dolgoročne depozite pa so se te v nekaterih primerih malenkostno povečale. Pri trendih za prihodnja obdobja ne pričakujejo nadaljnjih večanj, ker so pri nas te obrestne mere že zdaj zelo visoke.

Obresti se v zadnjem mesecu niso zniževale Tudi v Probanki predvidevajo, da se bodo obrestne mere za depozite v prihodnje postopoma zniževale, a v zadnjem mesecu vendarle še niso spremenili svojih obrestnih mer, ker bodo odločitve sprejemali glede na dogajanja na slovenskem depozitnem trgu. Podobno bodo ravnali tudi v Abanki, kjer menijo, da bo nadaljnje gibanje bančnih pasivnih obrestnih mer narekovala dostopnost virov financiranja.

Odločali bodo makroekonomski dejavniki V Gorenjski banki prav tako niso spreminjali obrestnih mer, ker so jim interni izračuni vpliva višine pasivnih obrestnih mer na kapitalsko ustreznost pokazali, da njihove pasivne obrestne mere ne odstopajo bistveno navzgor od "netveganih" obrestnih mer, ki jih je predpisala Banka Slovenije. Menijo, da je morebitno znižanje obrestnih mer za depozite povezano z uspešnostjo ukrepov vlade, s sprejetjem zakonov, uspešnostjo dogovorov vlade s socialnimi partnerji in drugimi makroekonomskimi dejavniki.

Vsaka banka bo odločala sama V Novi KBM zatrjujejo, da so učinke na ustrezno razmerje potrebnega notranjega kapitala ocenjevali že pred ukrepom Banke Slovenije, in ocenjujejo, da bo vsaka banka glede na svojo poslovno politiko in aktualne razmere sama presojala o svoji cenovni politiki.