Na zasedanju IMF o različnih tveganjih za okrevanje svetovnega gospodarstva

Spomladanska srečanja obeh mednarodnih finančnih ustanov, ki se jih udeležuje tudi delegacija iz Slovenije pod vodstvom finančnega ministra Franca Križaniča, se danes nadaljujejo z zasedanjem Razvojnega odbora IMF in Svetovne banke. Tam se bodo posvetili predvsem vprašanjem razvoja in pomoči državam v razvoju, vendar pa so bila vprašanja rasti cen surovin, ki pritiskajo na reven države, predmet razprave tudi v okviru IMFC.

Države morajo urediti svoje proračunske probleme V imenu Slovenije in devetih drugih držav, ki spadajo v tako imenovano belgijsko konstituenco pri IMF, je govoril belgijski finančni minister Didier Reynders. V slovenski skupini je poleg Avstrije, Češke, Luksemburga in drugih držav po novem tudi Kosovo. Reynders je ocenil, da rast cen surovin ne bi smela imeti trajnejših posledic za inflacijo, predvsem za osnovno, čeprav bi lahko bila skupna inflacija nekaj časa višja.

Poudaril je, da morajo države za ohranitev cenovne stabilnosti urediti svoje proračunske probleme in zaostriti monetarne pogoje. Ne sme se podcenjevati nevarnosti, da se inflacijski pritiski, ki sedaj prizadevajo države v razvoju na strani ponudbe, ne bodo razširili tudi na razvite države ter vplivale na cene in plače. Centralne banke je pozval, naj bodo pozorne na inflacijo, vladam pa priporočil, naj ne čakajo s strategijami za konsolidacijo, kot so na primer pokojninske reforme.

Francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki letos predseduje skupini najpomembnejših gospodarstev iz skupine G20, je pozvala k iskanju skupnih rešitev problema rasti cen surovin z boljšo regulacijo in nadzorom za zmanjšanje zlorab na trgu in cenovnih manipulacij.

"Rast cen nafte ni posledica problema v oskrbi" Finančni minister Savdske Arabije Ibrahim Alassaf je zagotovil, da rast cen nafte ni posledica problema v oskrbi in da je nafte na trgu dovolj. Težava naj bi bila v špekulacijah. Zagotovil je tudi, da bo njegova država še naprej, kot vedno doslej, zanesljivo zadovoljevala potrebe sveta in povečala proizvodnjo, če bo potrebno. Špekulacije je za glavnega krivca za višje cene nafte označil tudi guverner Banke Indije Duvvuri Subbarao.

Beseda je tekla tudi o zadnjih dogodkih na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu. Guverner centralne banke Alžirije Mohamed Laksaci je dejal, da bodo nemiri imeli le kratkoročne posledica na počasnejšo rast v regiji, ki se bo pospešila z vrnitvijo reda. Glavni izziv pa je velika brezposelnost predvsem pri mladih in Laksaci se je zavzel za pomoč mednarodne skupnosti pri tem.

Brezposelnost oziroma potrebo po makroekonomskih politikah, ki bodo dajale poudarek na povečevanje zaposlovanja, je poudaril tudi generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Juan Somavia.

Govora je bilo tudi o dogajanju v Egiptu Lagardeova in ameriški finančni minister Timothy Geithner sta že v petek naznanila pripravljenost G20 za tovrstno pomoč, podobno pa je zagotovil tudi izvršni direktor IMF Dominique Strauss Kahn. Za zdaj govorijo o Egiptu in Tuniziji, kjer sta bila nepriljubljena režima že strmoglavljena.

IMFC je bil zaradi dogajanj v arabskem svetu neposredno prizadet. Do februarja ga je vodil egiptovski finančni minister Jusef Butros Gali, ki ga je nekdanji predsednik Hosni Mubarak potem odpustil skupaj s polovico vlade, dokler ni odneslo še njega. IMFC sedaj vodi singapurski finančni minister Tharman Shanmugaratnam.

Letošnja spomladanska srečanja so malce drugačna od prejšnjih, kar je dokazal nastop finančnega ministra Brazilije Guida Mantege, ki je ostro kritiziral, sicer brez omembe posameznih imen, razvite države in njihove politike za izhod iz zadnje krize. Obtožil jih je, da se želijo z izvozom na račun držav v razvoju izvleči iz lastnih težav. Prav tako je obsodil tudi "ultra ekspanzionistične" monetarne politike razvitih držav, kar je letelo na nižanje obresti in "tiskanje denarja" v ZDA.

Špekulacije na trgu surovin in energije šibijo dolar Takšno pretiravanje z likvidnostjo naj bi spet grozilo z ustvarjanjem nepremičninskih in drugih balonov, povzročajo špekulacije na trgu surovin in energije, šibijo dolar in zvišujejo inflacijo v državah v razvoju. Problem naj bi bil v tem, da podcenjen dolar draži valute držav v razvoju in povzroča številne težave. ZDA po drugi strani poudarjajo problem visokih primanjkljajev s Kitajsko, ki ima po njihovem mnenju podcenjeno valuto in premalo vzpodbuja domače povpraševanje.

Mantega je bil odločno proti temu, da države, ki so zakrivile zadnjo krizo, sedaj predpisujejo kode obnašanja preostalemu svetu, tudi državam, ki so preobremenjene zaradi njihovih politik. Mantega se je zavzel za spremembe v vodenju IMF in Svetovne banke oziroma za konec sistema v katerem ZDA postavljajo šefa Svetovne banke, Evropa pa šefa IMF.