stanovanja
Pravni nasvet
Četrtek, 6. 6. 2024, 22.53
4 mesece, 3 tedne
Na stara leta bi jo lahko vrgli iz denacionaliziranega stanovanja #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
Že 57 let živim v denacionaliziranem stanovanju. Plačujem neprofitno najemnino, saj sem bila prej imetnica stanovanjske pravice, kar se je kasneje spremenilo v najemno pogodbo. Po dolgotrajni pravdi med dediči te večstanovanjske hiše je sodišče odločilo, da moje stanovanje pripade enemu od lastnikov. Takrat me je njegov odvetnik nemudoma pozval, naj predložim razna pojasnila v zvezi s svojim finančnim stanjem. Seveda vse v povezavi z najemnino, ki bi jo rad spremenil v profitno. Želi tudi skleniti novo najemno pogodbo, v katero bi vključil vse svoje pogoje. Vsa leta sem v stanovanje vlagala, tako da se je njegova vrednost zelo povečala (nova okna, vrata, parketi, kopalnica, centralna kurjava itd.) Kaj naj zdaj storim? Stara sem 78 let in bi do konca rada živela v tem stanovanju, ki sem ga res uredila. Neimenovana.
Pravnik na dlani odgovarja:
Razmerja med denacionalizacijskim upravičencem in najemnikom ureja tudi stanovanjski zakon (SZ-1-NPB8). Predvsem sta pomembna dva člena, in sicer 173. člen (pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom) ter 107. člen (posledice spremembe lastninske pravice na stanovanju).
V 107. členu je določeno, da sprememba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja. Vsakokratni pridobitelj lastninske pravice stanovanja vstopi v pravni položaj najemodajalca.
Pri 173. členu pa sta pomembna predvsem dva odstavka – prvi in osmi:
(1) Določbe najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice (v nadaljnjem besedilu: najemnik), ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije ali tistemu, ki mu je bilo vrnjeno zaplenjeno stanovanje oziroma njunim pravnim naslednikom, vključno s kupci in prodajalci.
(8) Najemnik, ki kupuje drugo stanovanje ali gradi hišo, se je dolžan z osebami, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, izseliti iz stanovanja, v katerem biva, najkasneje v roku enega leta od prejetja ugodnosti iz tretjega odstavka tega člena. Po poteku tega roka pa lahko lastnik stanovanja zahteva od najemnika plačilo prosto oblikovane najemnine in izselitev najemnika s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Spori se rešujejo po hitrem postopku.
Obstaja stališče ustavnega sodišča, da ima pravico do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino le zakonec oziroma zunajzakonski partner pokojnega imetnika stanovanjske pravice. Tako stališče je ustavno sodišče zavzelo leta 2009 v odločbah U-I-128/08 in Up-933/08.
V vašem primeru ste nedvomno izkazali pravico do nositeljice najemne pogodbe z neprofitno najemnino, poleg tega pa ste najemnica že 57 let in to ne more biti sporno.
Navedba, da bo lastnik ponovno presojal oziroma ugotavljal upravičenost pogojev do neprofitnega najema, ne bo zdržala pravne presoje. Sodišča so sprejela že več takih odločitev – zelo pomembno je stališče ustavnega sodišča, obstaja pa tudi odločitev vrhovnega sodišča VSRS Sodba II Ips 89/2019, ki je po analogiji zadeve v vašo korist.
Na podlagi povedanega vam svetujemo, da vsekakor sodelujete z lastnikom prek njegovega pravnega zastopnika in predložite dokumentacijo o vlaganjih.
Vsekakor menimo, da sta tukaj zakonodaja in sodna praksa v vašo korist ter vam neprofitne najemnine ne morejo spremeniti.
