Torek, 7. 1. 2020, 16.48
4 leta, 10 mesecev
Lekarna Ljubljana ni bila uspešna na ustavnem sodišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Lekarne Ljubljana za oceno ustavnosti določb zakona o lekarniški dejavnosti, ki prepovedujejo vertikalne povezave in oglaševanje lekarniške dejavnosti ter omejujejo izdelavo galenskih zdravil in prepovedujejo njihovo oglaševanje. Ob tem je zavrglo pobudo za ustavno oceno omejitev ustanavljanja novih lekarn.
Poslanci so prepoved vertikalnih povezav uzakonili na predlog vlade Mira Cerarja decembra 2016 po številnih postopkovnih težavah. Določbe zakona izvajalcem lekarniške dejavnosti prepovedujejo lastniško povezovanje, kar pomeni, da izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo neposredno ali posredno prek povezanih oseb ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo.
Ne smejo imeti v lasti veledrogerista
Ali drugače, lekarne po tej spremembi zakona ne smejo imeti v lasti veledrogerista, s čimer se je stanje izenačilo z veledrogeristi, ki že pred tem niso smeli imeti v lasti lekarne. Prvotni rok za odpravo takih povezav in prilagoditev poslovanja je bil do konca januarja 2018, a so poslanci prehodno obdobje podaljšali že dvakrat, nazadnje lanskega novembra do konca leta 2021, piše STA.
Ta določba vpliva sicer vpliva na Lekarno Ljubljana in Mariborske lekarne, ki še nista prekinila "vezi" z veledrogeristoma LL Grosistom oziroma Farmadentom. Lekarna Ljubljana se je odločila, da bo določbo izpodbijala na ustavnem sodišču.
Prepoved vertikalnih povezav je med drugim izpodbijala z argumentom, da je v nasprotju z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, Lekarno Ljubljana pa naj bi neutemeljeno postavljala v neenak položaj v primerjavi z drugimi osebami v javnem sektorju, ki lahko izvajajo naročila po zakonu o javnem naročanju.
Ustavno sodišče pa je presodilo, da se negospodarski subjekti, čeprav v določenem delu lahko opravljajo tudi tržno dejavnost, ne morejo sklicevati na kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude, če jim zakonodajalec s predpisovanjem pravno-organizacijskih oblik za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti opravljanja posameznih dejavnosti posebej ne dovoli. "To velja tudi v primeru, ko zakonodajalec negospodarskemu subjektu prepoveduje obvladovati ali nadzirati pravno osebo, ki opravlja določeno vertikalno povezano in (regulirano) tržno dejavnost," je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča.
Prav tako so ustavni sodniki izpostavili, da je zakonodajalec s ciljem varstva bolnikov in javnega zdravja želel preprečiti možnost nastanka nasprotij interesov, do katerega bi lahko prišlo tudi v primeru, ko bi izvajalec lekarniške dejavnosti obvladoval oziroma nadziral takšno pravno osebo. Glede na posebne razloge za omejitve pri vertikalnem povezovanju pri izvajanju lekarniške dejavnosti ustavno sodišče zato ocenjuje, da položaj Lekarne Ljubljana ni primerljiv z drugimi osebami v javnem sektorju, za katere omejitev in posebni razlogi ne veljajo, še navaja STA.
V Lekarni Ljubljana izpodbijali določbe zakona
Ustavno sodišče je ob izpodbijanju določb o omejitvah oglaševanja presodilo, da izvajanje lekarniške dejavnosti v javnem interesu ni združljivo z oglaševanjem v tržnem interesu, katerega namen je ustvarjanje oz. spodbujanje potreb in uporabe izdelkov, ki se tržijo v lekarnah.
"Zakonodajalec je s prepovedjo oglaševanja, nagrajevanja in uporabe drugih tržnih pristopov v luči posebne strokovne avtoritete kvalificiranega osebja izvajalcev javne zdravstvene službe želel preprečiti škodljive posledice čezmerne ali nesmotrne uporabe zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja za paciente ter celoten zdravstveni sistem," so zapisali ustavni sodniki.
V Lekarni Ljubljana so izpodbijali tudi določbe zakona, ki se nanašajo na prepoved oglaševanja zdravil in galenskih izdelkov. Pobudniki so ocenili, da ureditev, ki dovoljuje izdelavo galenskih zdravil le v primerih, ko na trgu ni enakovrednega industrijskega zdravila, posega v njegovo pravico do svobodne gospodarske pobude in ga neutemeljeno postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi proizvajalci zdravil.
A z argumenti niso prepričali ustavnega sodišča
To je presodilo, da je zakonodajalec izdelavo galenskih zdravil utemeljeno uredil v okviru lekarniške dejavnosti kot javne zdravstvene službe, saj gre v temelju za zagotavljanje pravice do zdravstvenega varstva oseb, za katere na trgu ni primernega zdravila.
Zavod je vložil tudi pobudo za oceno več členov zakona, ki določajo omejitve pri ustanavljanju novih lekarn, med katerimi so tudi razdalja med lekarnami in števila prebivalcem na določenem območju. Pobudo so ustavni sodniki zavrgli. Sklep so ustavni sodniki sprejeli soglasno, še pište STA.
