Slovenija je lani po začasnih podatkih za rastlinsko pridelavo zabeležila dobro letino večine poljščin in sadja ter slabšo letino zelenjadnic in grozdja, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Skupni pridelek zelenjadnic, tržnih in netržnih, je bil namreč v letu 2010 za okrog 30 odstotkov manjši kot v prejšnjem letu, in to predvsem zaradi manjših površin.
V preteklem letu pridelali za 3 odstotke manj grozdja
Skupni pridelek grozdja je bil v letu 2010 s 109.000 tonami za 3,3 odstotka manjši od predhodne letine in hkrati za 3,4 odstotka manjši od povprečne količine pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. Tudi povprečni pridelek na hektar je bil s 6,7 tone za 5,6 odstotka manjši od zadnjega desetletnega povprečja.
Bolje obrodile jablane, češplje in slive
Skupni pridelek sadja v intenzivnih sadovnjakih pa je bil s približno 93.000 tonami v letu 2010 za 1,9 odstotka večji od pridelka v letu prej. Večji skupni pridelek je bil posledica predvsem boljše rodnosti jablane kot najbolj razširjene sadne vrste pri nas (za 6,7 odstotka). Od drugih stebelnih sadnih vrst so bolje kot v letu prej obrodile še češplje in slive, aktinidija in kaki, pridelek drugih sadnih vrst pa je bil v letu 2010 manjši od pridelka v letu 2009.
Pridelek drugih najbolj razširjenih sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih, breskve in nektarine, je bil v letu 2010 kar za petino manjši kot v letu 2009. Pridelek zgodnjih sadnih vrst, češenj in višenj, je bil v letu 2010 za četrtino, pridelek marelic pa za 37,1 odstotka manjši od pridelka, doseženega v letu pred tem.
Pospravili večji pridelek vseh vrst strnih žit
Slovenski kmetijski pridelovalci so v letu 2010 pospravili večji pridelek prav vseh vrst strnih žit kot v letu 2009, čeprav je bil pridelan na manjših površinah kot v letu 2009, v statistični objavi še piše Jožica Joja Krznar. Pridelek najpomembnejših krušnih žit, pšenice in pire, ki je bil v letu 2010 pridelan na za 7,5 odstotka manjših površinah kot v letu 2009, je bil kar za 12 odstotkov večji od pridelka, doseženega v predhodnem letu.
Tudi pridelovalci rži, manj razširjenega krušnega žita, so v letu 2010 z manjših površin kot v letu 2009 (za 11,2 odstotka) pospravili za 14,5 odstotka večji pridelek.
Dobro so obrodila tudi krmna žita: pridelek ječmena je bil s 4,3 tone na hektar največji povprečni pridelek v zadnjih desetih letih, skupni pridelek ječmena pa je bil za 15,7 odstotka večji kot prejšnje leto. Pridelek tritikale je bil v primerjavi z letom 2009 večji za 4,1 odstotka, pridelek ovsa pa za 15 odstotkov. Po statističnih podatkih je bil povprečni pridelek koruze za zrnje v letu 2010 z 8,5 tone na hektar največji v zadnjih dvajsetih letih in kar za petino večji od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka
Pridelovalci te pri nas najbolj razširjene poljščine so v letu 2010 pridelali, čeprav na nekoliko manjših površinah kot prejšnje leto (za 5,6 odstotka), za 2,8 odstotka več koruznega zrnja kot prejšnje leto.
Pridelek krompirja je bil nekoliko slabši
Pridelek krompirja je bil v letu 2010 glede na dosežen povprečni hektarski pridelek nekoliko slabši kot v prejšnjem, za to poljščino ugodnem letu, vendar še vedno za 14 odstotkov večji od zadnjega desetletnega povprečja. V letu 2010 je bil tako v primerjavi z letom prej na malo manjših površinah (za 0,7 odstotka) dosežen za 1,6 odstotka manjši skupni pridelek krompirja.
1
