Torek, 1. 4. 2014, 12.25
8 let, 2 meseca
Komu bi vlada najlažje vzela?

Po padcu davka na nepremičnine minister za finance Uroš Čufer napoveduje dvig DDV, ki pa mu že zdaj nasprotujejo v koalicijski Državljanski listi. Poleg omenjenega dviga DDV bi lahko vlada uvedla tudi krizni davek ali zmanjšala porabo.
Socialne partnerje in ekonomista s FDV Anžeta Burgerja smo vprašali, kateri od naštetih ukrepov bi bil zanje najbolj sprejemljiv.
"Najprej je treba pogledati, kakšni so bili učinki dviga DDV lani julija. Podatki namreč kažejo, da višji stopnji DDV nista povsem obremenili potrošnikov, temveč sta močno vplivali na gospodarstvo. Denimo trgovci niso zvišali cen, a so na drugi strani 'pritisnili' na dobavitelje. To pa je bilo slabo," pravi Novković, ki je prepričan, da je dvig DDV slaba rešitev.
"Glede na to, da sindikati takšnim ukrepom nasprotujejo, bi jim dal jaz ultimat: ali nižje plače ali odpuščanje," je jasen Burger, Novković pa meni, da bi bilo treba enkrat za vselej racionalizirali javni sektor. "Gospodje v javnem sektorju se ne zavedajo, da je samo od leta 2008 ta porabil devet milijard več, kot smo ustvarili. Na letni ravni torej 1,5 milijarde evrov."
Burger pravi, da je uvedba kriznega davka še povsem nedorečena. "Krizni davek na kaj? Samo na plačo, ki nekaterim predstavlja celoten dohodek, ali tudi na preostali del dohodka? Če bi se nanašal samo na izplačane plače, bi bil krivičen," opozarja Burger.
"Krizni davek bi bil nov davek, dviga davkov pa vlada za letos ni napovedovala," pa pravi Novković, ki je prepričan, da je veliko rezerv v boju proti sivi ekonomiji in posledično v uvedbi davčnih blagajn.
Štrukelj meni, da bi bilo bolj smiselno porabljati denar za subvencije, saj je gospodarstvo v zadnjih letih prejelo dve milijardi evrov, zaposlenih pa je manj.