Torek,
27. 9. 2022,
18.20

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,85

11

Natisni članek

Natisni članek

gospodarstvo Sibirija Rusija

Torek, 27. 9. 2022, 18.20

2 leti, 1 mesec

Kitajci v sibirskih prostranstvih odkrili nepričakovano poslovno priložnost

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,85

11

Verhojansk, Sibirija, mraz, zima | Sibirija bi lahko v prihodnjih letih predstavljala velik kmetijski potencial. | Foto Reuters

Sibirija bi lahko v prihodnjih letih predstavljala velik kmetijski potencial.

Foto: Reuters

Naložbe v ogromna sibirska kmetijska zemljišča bi bile lahko po koncu ruskega napada na Ukrajino nepričakovana poslovna priložnost, pravi kitajski menedžer Čeah Čeng Hje, eden od šefov družbe za upravljanje premoženja Value Partners Group. Kitajci so sicer že pred vojno vlagali v kmetije v Sibiriji, poroča businessinsider.com.

"Sibirska prostranstva bodo v prihodnjih treh desetletjih najbolj rodovitna kmetijska zemljišča na svetu. Postala bodo prehrambna supersila," pravi Čeah Čeng Hje, sopredsedujoči skladu, ki upravlja več kot sedem milijard evrov premoženja. "Rusija bi lahko bila zmagovalka globalnega segrevanja," je prepričan.

Medtem ko so podnebne spremembe drugod po svetu vplivale na zmanjšanje količine pridelkov, na njihovo nižjo hranilno vrednost in tudi na zmanjšanje živinoreje, predstavlja Sibirija z velikanskimi neizkoriščenimi zemljišči velik kmetijski potencial, sta že leta 2019 tukaj zapisala strokovnjaka za kmetijstvo Maarten Elferink in Florian Schierhorn.

Novice Sedemnajstih mrtvih po streljanju v šoli. Putin: Gre za nečloveški teroristični napad #video #foto

Že pred vojno so imeli v lasti 865 tisoč hektarjev zemljišč

Kitajci so že pred vojno imeli v lasti 865 tisoč hektarjev oziroma 16 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Sibiriji, ki predstavlja okoli tri četrtine ruskega ozemlja ter je ob tem bogata z nafto in zemeljskim plinom, katerega izvoz na Kitajsko se prav tako krepi. Projekt plinovoda Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo, ki je bil z vojno v Ukrajini opuščen, bo tako nadomestil projekt plinovoda Moč Sibirije 2, prek katerega se bo Rusija dodatno povezala s Kitajsko.

Shod v središču Ljubljane v podporo Ukrajini
Novice Na ljubljanskih ulicah: Slava Ukrajini, Rusija je terorist #video #foto

Kitajci in Rusi veliki zavezniki
Kitajska in Rusija sta v zadnjih letih močno okrepili medsebojne odnose. Sredi septembra sta se ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Ši Džinping srečala na vrhu voditeljev v Uzbekistanu, kjer je ruski predsednik obsodil poskuse ustvarjanja "enopolarnega sveta" in pohvalil uravnoteženo držo Kitajske glede Ukrajine.

Ši je Putinu zagotovil, da si je Kitajska z Rusijo pripravljena prizadevati, da bi prevzeli vlogo velikih sil ter odigrali vodilno vlogo pri vnašanju stabilnosti in pozitivne energije v svet, ki ga pretresa socialni nemir. "Zelo cenimo uravnoteženo držo naših kitajskih prijateljev v zvezi z ukrajinsko krizo," je Putin dejal Šiju.

Kitajska sicer uradno ostaja nevtralna glede ruskega napada na Ukrajino, se pa Peking strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne. STA

Vladimir Putin
Novice "Putin ne bo uporabil jedrskega orožja, ima pa v rokavu še en zloben načrt."

Putin letos pričakuje rekordno letino 150 milijonov ton žita

Putin je danes na seji vlade dejal, da letos v Rusiji pričakujejo rekordno letino žita, ki naj bi znašala 150 milijonov ton. Hkrati je za naraščajočo globalno krizo pri oskrbi s prehrano ponovno obtožil sankcije Zahoda, za katere meni, da otežujejo ruski izvoz žita in gnojil v tujino.

"Predhodna ocena za leto 2022 že znaša 150 milijonov ton, od tega približno 100 milijonov ton pšenice. To bo rekord v zgodovini Rusije," je po poročanju STA dejal ruski predsednik in hkrati dodal, da je bilo požetih že približno 138,7 milijona ton žita.

Putin je ob tem kritiziral sporazum, sklenjen julija v Istanbulu, ki je odpravil blokado izvoza žita iz Ukrajine, češ da žito gre predvsem v evropske države, ne pa v najrevnejše, ki trpijo najhujše pomanjkanje.

"Žito iz Ukrajine še vedno obide najrevnejše države. Do 23. septembra so od 203 ladij, ki so zapustile ukrajinska pristanišča, le štiri odšle v najrevnejše države v okviru programa Združenih narodov," je še dodal. Ukrajina in evropske države so te obtožbe že zavrnile.