Kakšni vinarji smo v Sloveniji glede na EU

Evropa obvladuje pridelavo vina

Na območju EU je 45 odstotkov celotnega svetovnega ozemlja, namenjenega pridelavi vina. Največji delež v EU prispevajo Španija, Francija in Italija, ki imajo skupaj tri četrtine ozemlja v EU, namenjenega pridelavi grozdja. Slovenija v EU-merilu k proizvodnji vina prispeva pol odstotka vsega ozemlja v EU.

Največ ozemlja za pridelavo vina glede na velikost države z dobrima dvema odstotkoma namenijo Portugalci. Več kot odstotek ozemlja za pridelavo grozdja nameni pet članic EU. Slovenija je v tem merilu na osmem mestu izmed 18 držav. V statistiko je zajetih 18 članic EU, ker so upoštevane le države, ki pridelavi vina namenjajo več kot 500 hektarjev ozemlja.

Vzhodna Slovenija bolj vinarska od zahodne

V Sloveniji je 60 odstotkov ozemlja za pridelavo vina v vzhodni Sloveniji, kjer so bolj usmerjeni v pridelavo belih sort vina – takšni sta dve tretjini vina iz vzhodne Slovenije. V zahodni Sloveniji bolj rastejo rdeče sorte vin; slabih 60 odstotkov pridelanih vin v zahodni Sloveniji je rdečih.

Slovenija največji delež ozemlja v EU nameni beli sorti vina

Skupno je v Sloveniji vzgojenih slabih 70 odstotkov samo belih sort grozdja, kar je največ med članicami EU. Največ, to je 16 odstotkov, pridelamo sorte laški rizling. Med rdečimi je s slabimi desetimi odstotki celotne proizvodnje v Sloveniji največ vina sorte refošk. Med štiri najpogostejša se s slabimi desetimi odstotki uvrščata tudi dve beli sorti, in sicer chardonnay in sauvignon.  

Največ vina netradicionalnih barv v EU pridela Romunija, kjer je dobra polovica ozemlja za pridelavo vina namenjena roseju in drugim nedorečenim barvam. Samo še dve članici v EU imata v svoji pridelavi opazen, to je več kot desetodstotni delež nedorečenih vrst vina. V državah z največjimi površinami, namenjenimi pridelavi vina, kot so Francija, Portugalska in Španija, imajo večji delež rdečih sort vin.

V Sloveniji so se površine za pridelavo vina zmanjšale

Izmed 15 držav, ki imajo več kot 500 hektarjev površin za pridelavo grozdja, jih je v letu 2015 osem povečalo in sedem zmanjšalo površino glede na leto 2010. V Sloveniji so se površine, namenjene trti, v zadnjih petih letih zmanjšale za štiri odstotke. Izmed največjih pridelovalk je vinske površine zmanjšala Španija, in sicer za slabih devet odstotkov.

Starost vinogradov v Sloveniji

Slaba polovica vinogradov v Sloveniji je stara med deset in 30 let. Najstarejše vinograde ima Ciper, kjer je skoraj tri četrtine vinogradov starejših od 30 let. Več kot polovico vinogradov, starejših od 30 let, imajo še Romunija, Bolgarija in Slovaška. Največ novih, to je mlajših od treh let, ima s slabimi desetimi odstotki Francija.

V Sloveniji višji delež vrhunskih vin kot v Italiji

80 odstotkov vina, pridelanega v EU, je vrhunskih sort, v Sloveniji skoraj vsa. Deset izmed 19 držav ima več kot 90 odstotkov vrhunskih sort vin, samo vrhunska imata Nemčija in Luksemburg. Najmanj vrhunskega vina pridelajo v Romuniji, kjer so še vedno bolj usmerjeni v namizna vina. Tudi v Italiji, ki slovi po svetovno znanih vrhunskih vinih, je takšnih dobra polovica.