Kako se "vojna" za teran pozna pri prodaji

S predelavo terana se danes preživlja okoli 900 kraških družin, s kmečkim turizmom pa še dodatnih 300. Najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji obsega 600 hektarjev vinogradov, na kar 85 odstotkih pa pridelujejo teran.

Predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Borislav Lisjak pojasnjuje, da je prodaja terana bolj ali manj konstantna, v zadnjem obdobju pa se je celo nekoliko povečala. "Prodaja se je v zadnjem času povečala okoli 15 odstotkov. To pripisujem veliki medijski odmevnosti zgodbe o teranu in dvigu kakovosti," meni Lisjak.

Konzorcij združuje kraške pridelovalce terana, ki so se zavezali, da bodo pri svojem delu sledili najvišjim standardom in tako proizvajali najboljši teran. Sem spadata izbrani vrhunski teran in teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (teran PTP). Vino slabše kakovosti oziroma namizno vino ne more več uporabljati imena teran, ampak le kraško rdeče vino.

Morda vas zanima še:

Kam plovejo veliki slovenski vinarji

Konkurenca mora biti pravična

Marjan Colja, direktor Vinakras, je prepričan, da gre pri uporabi imena teran na Hrvaškem za nelojalno konkurenco. Foto: STA , Na Hrvaškem so pogoji za uporabo imena teran drugačni, poudarja Marjan Colja, direktor Vinakras, ki je največji pridelovalec terana v Sloveniji.

"Gre za zavajanje ljudi. Govorimo o popolnoma različnih vinih. Slovenski teran je pridelan iz čiste sorte refoška na Krasu, kjer je posebna zemlja, medtem ko je hrvaški teran iz njihove sorte, ki je tudi nekakšne vrste refošk, ob tem pa lahko dodajo do 15 odstotkov kaberneta ali merlota. Na Hrvaškem lahko ime teran uporabljajo tudi namizna vina, ki so cenejša," razlaga Colja.

Zaradi teh razlik lahko po mnenju prvega moža Vinakras govorimo o nelojalni konkurenci. "Mi se ne bojimo konkurence, vendar mora biti poštena. Lahko rečejo, da je njihov teran boljši, ker ima bolj všečen okus zaradi dodajanja drugih sort ali daljšega zorenja. Vendar to ni isto. Tako kot je zdaj urejeno, bi lahko slovenski vinarji izgubili stik s trgom in posledično propad vinogradništva na Krasu," je prepričan Colja. Po njegovem prav cena igra glavno vlogo pri kupcih.

Zgodba o imenu še ni končana

Po mnenju Borislava Lisjaka, predsednika konzorcija kraških pridelovalcev terana, "vojna" za teran še ni končana. Foto: STA , Lisjak poudarja, da zgodba s Hrvaško že zdaleč ni končana. Zatrjuje, da številni argumenti govorijo njim v prid, zato se bodo skupaj z državo pritožili na evropsko sodišče. Napoveduje, da bo sodišče znova preverilo genski zapis in ugotovilo, kdo ima prav.

"Zagotovo je v ozadju korupcija. Če pade zaščita terana, mora pasti tudi zaščita kateregakoli drugega vina. Gre za politično vprašanje," je jasen Lisjak.

S petimi slovenskimi strokovnjaki za zaščito in s kmetijskim ministrstvom se pripravljajo na vložitev tožbe na sodišče v Luksemburgu. "Ne želimo si vmešavanja politike, ne leve ne desne. Minister Dejan Židan je ogromno naredil za zaščito terana, zato ni prav, da se mu dela krivica," še sklene Lisjak.

Slovenija je vino "teran" v EU zaščitila z označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.

Najuspešnejše vinske kleti v Sloveniji so …

Pridelava terana (že prej omenjenih 1,5 milijona litrov letno) predstavlja le en odstotek celotnega vinskega pridelka v Sloveniji. Po zadnjih dostopnih podatkih, ti so za leto 2015, je največji slovenski vinar po prihodku od prodaje vina Vinska klet Goriška brda. Leta 2015 so ustvarili nekaj več kot 13 milijonov evrov prihodkov, malo manj kot deset milijonov pa so ustvarile Radgonske gorice, ki so zabeležile najvišji dobiček.