Modra frankinja in portugalka sta slovenski, so ugotovili znanstveniki

Strokovnjaki s priznanega trsničarskega inštituta Geilweilerhof v Nemčiji so odkrili, da sta se modra frankinja in portugalka, mednarodno znani sorti trte, rodili na slovenskih tleh, natančneje na Štajerskem, poroča časopis Dnevnik.

Ne avstrijski, ne madžarski in ne hrvaški, ti sorti sta slovenski

Do zdaj se je za portugalko domnevalo, da izvira iz Avstrije, kot domovina modre frankinje pa sta se ob Avstriji omenjali še Madžarska in Hrvaška. Ne ena ne druga sorta nista veljali za avtohtoni slovenski, odkritje nemških znanstvenikov pa je do zdaj veljavne domneve o njunem izvoru obrnilo na glavo.

Portugalka je pri nas priljubljena predvsem v Beli krajini. Ker hitro dozori, jo vinarji pridelujejo predvsem kot mlado vino. Modra frankinja pa se je medtem izkazala kot zelo primerna tudi za pridelavo velikih vin, kar s svojimi zelo cenjenimi (in dragimi) vini dokazujejo vinarji na avstrijskem Gradiščanskem.

Modra frankinja, blagodejno vino

V Sloveniji je z modro frankinjo zasajenih okoli 700 hektarjev vinogradov, razširjena je v Podravju in Posavju. Predvsem Posavci so modro frankinjo že vzeli za svojo, ne nazadnje v Sevnici že nekaj let prirejajo festival, posvečen temu vinu. Zdaj, z odkritjem nemških strokovnjakov, pa se bo to vino, ki slovi tudi po visoki vsebnosti antioksidantov, zagotovo še močneje zasidralo na slovenski vinski zemljevid.