Torek, 9. 8. 2016, 4.13
7 let, 1 mesec
Gospodarski kriminal
Kako pridno plačujejo za stare grehe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
3
Šesterici (nekdanjih) poslovnežev, ki so bili v zadnjih treh letih obsojeni zaradi zlorabe položaja ali davčne utaje, je ljubljansko okrožno sodišče naložilo za skupno prek tri milijone evrov kazni. A denar ne gre vsem zlahka iz rok.
Rekorder ostaja belokranjski poslovnež Dari Južna, ki mu je sodišče prisodilo 1,5 milijona evrov denarne kazni, sledi nepremičninar Jože Anderlič, ki je moral plačati milijon evrov. Oba sta del zneska nakazala zdravstvenim oziroma dobrodelnim ustanovam, del pa v proračun.
Anderlič trdil, da je plačal sam, a ni
Nepremičninski poslovnež Jože Anderlič je bil aprila lani po priznanju krivde obsojen na poldrugo leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let ter plačilo milijona evrov kazni.
Že do lanskega junija bi moral plačati 800 tisoč evrov državi, še po sto tisoč pa Rdečemu križu in Karitasu. Do roka je plačal 600 tisoč evrov, ostalo mu je 400 tisoč evrov dolga, zato je julija lani sodišče Fursu predlagalo izvršbo.
Februarja letos nam je Anderlič zatrdil, da je plačal, a se je zdaj izkazalo, da nepremičninar ni govoril resnice: s sodišča so nam namreč sporočili, da "je bil dolg do sodišča plačan dne 8. 6. 2016 (izterjal je Furs)". Anderlič to zanika, pravi, da je dolg plačal sam in po dogovoru s sodnico. "Če boste napisali, da je denar izterjal Furs, vas bom tožil," nam je dejal v telefonskem pogovoru.
Kordež plačal 150 evrov, pred vrati izterjevalci
Januarja letos je sodišče nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu izreklo sedem let in šest mesecev zaporne kazni ter 23.500 evrov stranske denarne kazni. Kordež ima dve leti časa za plačilo, do zdaj pa je poravnal 150 evrov, pravijo na sodišču.
Poleg tega mora plačati še 1.300 evrov sodnih stroškov in sodno takso v višini dobrih 700 evrov. Del tega zneska bo po dogovoru s sodiščem plačal v obrokih, za preostali del zneska, za katerega je rok potekel v začetku junija, pa bo sodišče predlagalo izterjavo.
Kordež je sicer od začetka aprila ponovno v zaporu. Spomnimo, da je tam že preživel leto in tri mesece, po razveljavljeni sodbi pa je bil izpuščen. V ponovnem sojenju mu je sodišče določilo novo skupno zaporno kazen v dolžini sedmih let in pol – upoštevajoč del kazni, ki ga je že prestal, bo nekdanji šef Merkurja v zaporu še šest let in tri mesece.
Ali bo Kordežev denar državna blagajna kdaj videla, je težko reči. Spomnimo, da je že pred leti govoril o možnosti osebnega stečaja, v začetku lanskega leta – po prihodu iz zapora – je dejal, da ga preživlja žena. Ta sicer po poročanju Planet TV gradi hišo.
Lovše plačal in pomahal Sloveniji v slovo?
Nekdanji lastnik franšize Diners za Slovenijo Tomaž Lovše je bil februarja letos obsojen na 18 mesecev pogojne zaporne kazni in 250 tisoč evrov denarne kazni. Od tega zneska je 50 tisoč evrov Lovše na lastno pobudo nakazal kot donacijo ljubljanski porodnišnici. Dvesto tisoč evrov pa se bo odštelo od milijonske varščine, ki jo je Lovše predlani plačal, da so ga izpustili iz pripora, in bi jo moral zdaj dobiti nazaj. Vrnjenih bo tako dobil 800 tisoč evrov.
Na sodišču so nam potrdili, da je Lovše že februarja izpolnil vse finančne obveznosti. Maja je plačal tudi nekaj več kot pet tisoč evrov sodnih stroškov ter sodne takse.
Spomnimo, da je Lovše po sojenju namignil, da zapušča domovino. "Zbogom in srečno, Slovenija," je dejal. Na vprašanje, ali je še v Sloveniji, nam je dejal, da ni javna oseba in da zato na to vprašanje ne bo odgovoril.
Rekorder ostaja Dari Južna
Rekorder je belokranjski poslovnež Dari Južna, lastnik gradbinca CGP, ki se je leta 2013 s tožilstvom pogodil, da bo zaradi pranja denarja in oškodovanja cestnega podjetja CGP za državo opravil 1.260 ur koristnega dela in plačal kazen v višini 1,31 milijona evrov.
Odšteti je moral še 187 tisoč evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam.
Je utajevalski dvojec plačal milijon?
Davčna utajevalca Rok Snežič in Nenad Đukić sta se prav tako pogodila za tri leta zapora zaradi goljufij, pranja denarja in davčne utaje. Oba sta kazen prestajala v obliki vikend zapora, plačati sta morala tudi po 150 tisoč evrov denarne kazni in povrniti po 336 tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Snežič je denarno kazen plačal v celoti, Đukić pa le en odstotek (1.450 evrov od 150 tisoč evrov kazni). Za preostali del teče izterjava. Tudi škode še nista poplačala v celoti: Snežič je plačal le okrog 1.700 evrov, Đukić pa 148 tisoč evrov (toliko gotovine so mu zasegli). Obema je že potekel dvoletni rok plačila. Tako je bila za Đukića odrejena izterjava, za Snežiča pa še ne.
Kaj zaračuna sodišče
Obsojencem lahko sodišče naloži naslednje stroške:
- stranska denarna kazen gre v proračun;
- sodna taksa zajema stroške za delovanje sodišča – plačajo jo stranke, torej tožilstvo in obramba;
- stroške postopka na koncu sešteje sodišče, ki tudi določa, kdo jih bo plačal. Praviloma je to stranka, ki izgubi, lahko pa si vsaka stranka krije svoje stroške ali pa jih plača sodišče;
- protipravno pridobljena premoženjska korist je znesek, ki ga je obsojenec s kaznivim dejanjem pridobil protipravno in ga mora vrniti oškodovancu.
3