Kako je Podravka, ki je kupila slovensko Žito, s pomočjo Vegete postala eno največjih hrvaških podjetij

Zgodba podjetja iz Koprivnice, ki je kupilo 51,55-odstotni delež slovenskega prehranskega podjetja, se je začela že leta 1934, ko sta brata Marijan in Matija Wolf ustanovila prehransko podjetje. Po drugi svetovni vojni je to družinsko podjetje, kot druga zasebna podjetja, jugoslovanska komunistična oblast podržavila.

Podravkina Vegeta Leta 1947 so podržavljeno podjetje preimenovali v Podravko in začeli postopoma širiti proizvodnjo (izdelava marmelade, bombonov, gorčice, kečapa …). Leta 1957 so začeli izdelovati juhe Podravka, leta 1959 pa je podjetje začelo izdelovati svoj paradni izdelek – dodatek jedem Vegeta.

Leta 1967 jim je prav z Vegeto uspel prvi izvozni preboj – v Sovjetsko zvezo in na Madžarsko. Kot piše na spletni strani podjetja iz Koprivnice, zdaj ta znani dodatek jedem izvažajo v več kot sedemdeset držav po svetu na vseh petih celinah.

Podravkin Čokolino Leta 1970 začne podjetje izdelovati tudi hrano za otroke Čokolino, dve leti pozneje pa ustanovijo tudi Belupo, ki izdeluje zdravila in kozmetiko.

Konec socializma prinese tudi spremembe za Podravko – leta 1993 se preoblikuje v delniško družbo (leta 1998 začnejo delnice kotirati na Zagrebški borzi). Kdo so lastniki Podravke Po zadnjih podatkih so lastniki delnic: pokojninski skladi (33 odstotkov), Republika Hrvaška (26,5 odstotka), Unicredit Bank Austria (osem odstotkov). Preostali lastniki imajo 29,3 odstotka delnic, 3,3 odstotka pa sestavljajo tako imenovane trezorske delnice.

Nakup Žita ni prvi Podravkin prevzem: leta 2002 je podjetje iz Koprivnice kupilo češko podjetje Lagris, leta 2006 je pridobilo blagovno znamko rib Eva ter kupilo poljski podjetji Warzywko in Perfekta ter hrvaški Lero. Poleg tega so Koprivničani leta 2000 zgradili tovarno za izdelavo Vegete tudi na Poljskem.

Belsad – prvi slovenski prevzem Leta 2009 se je hrvaško podjetje po nakupe odpravilo tudi čez Kolpo. V njihove roke je prišlo črnomeljsko podjetje Belsad oziroma blagovna znamka Belsad. Prejšnji lastnik te blagovne znamke je bila Droga Kolinska. Od Droge Kolinska je Podravka odkupila tudi blagovni znamki Čoko in Čokolešnik.

Podravka ima trenutno zaposlenih sedem tisoč delavcev, lani pa so imeli okoli 24 milijonov evrov dobička (183 milijonov kun). Predsednik štiričlanske uprave je nekdanji socialdemokratski župan Koprivnice Zvonimir Mršić, ki je vodenje podjetja prevzel po zmagi leve sredine na parlamentarnih volitvah decembra 2011.

Podravka v središču največje hrvaške korupcijske afere Da je hrvaška politika vpletena v delovanje tega podjetja, dokazuje tudi izbruh afere Spice oziroma afere začimba (hrvaško začin), ki je izbruhnila oktobra 2009, ko so hrvaški kriminalisti aretirali šest menedžerjev Podravke zaradi malverzacij z delnicami podjetja.

Afera, ki jo hrvaški mediji opisujejo kot največjo korupcijsko afero v državi, je zatresla tudi takratno HDZ-jevo vlado, saj so policisti aretirali in za nekaj mesecev priprli tudi takratnega podpredsednika vlade Damirja Polančeca.

Sojenje, ki se vleče kot jara kača Sojenje, na katerem so poleg Polančeca pred sodnika sedli tudi nekdanji Podravkini menedžerji Darko Marinac, Zdravko Šestak, Josip Pavlović in Saša Romac, splitski poslovnež Srđan Mladinić, varaždinski poslovnež Milan Horvat ter odvetnik Zoran Marković, se je začelo leta 2011. Ti naj bi Podravki povzročili škodo, večjo od 400 milijonov kun (53 milijonov evrov).

Kljub temu sojenje, na katerem tožilstvo obtožuje zgoraj omenjene obtožence, da so skušali z denarjem podjetja na prikrit način prevzeti večinski sveženj delnic Podravke in tako postati lastniki, še ni končano. Verjetno se bo končalo sredi letošnjega leta.

Delnice za oropano družino Wolf Afera začimba pa ni edina manj slavna stran v novejši zgodovini podjetja. Precej časa se je namreč vlekel tudi spor med družino Wolf in Podravko oziroma Hrvaškim skladom za privatizacijo (HFP) – vse do leta 2010.

Na koncu so Wolfovi, ki so jim komunisti po vojni odvzeli podjetje Industrija konzervi, zemljišča, poslovne zgradbe, denar in takrat prestižni BMW 321 ter jih še nagnali iz njihove hiše, dobili delnice podjetja v vrednosti 340 tisoč evrov.