Kako je na železnicah izpuhtelo 47 milijonov

Tako ugotavlja interna revizija, opravljena na Slovenskih železnicah, ki je pod lupo vzela izvedene finančne instrumente (to so špekulativni posli z valutnimi tveganji). Z njimi so želele posamezne uprave družbe (Puhanova, Scharina …), ki se je utapljala v rdečih številkah in globoki zadolženosti, ustvariti dodatne prihodke. Rezultat teh poslov je več kot 46-milijonska izguba za državne železnice. Se proti nekdanjim vodilnim na državnih železnicah obetajo odškodninske tožbe? Vodstvo državnih železnic že napoveduje tožbe zoper nekdanje odgovorne, celo odškodninske, sporoča aktualni generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes: "Odvetniki iščejo ustrezne poti za odškodninske tožbe." S spornimi posli za obdobje 2007–2010 se menda že ukvarjajo tudi pristojni kriminalisti, vendar pa pravni strokovnjaki opozarjajo, da bo škodljivi namen nekdanjim odgovornim na sodišču izjemno težko dokazati. Tomaž Schara: Nič ne vem, zato ne morem komentirati! Nekdanji prvi železničar Tomaž Schara, ki naj bi v času svojega direktorovanja na železnici podpisal kar dve sporni pogodbi, januarja in marca 2009, pravi, da o spornih poslih ne ve nič in zato ne more komentirati. "Ko bom videl uradne dokumente, se bom odzval," pravi Tomaž Schara. Nekdanji predsednik uprave Peter Puhan, ki naj bi po ugotovitvah revizije septembra 2007 podpisal prvo sporno pogodbo, je bil za nas danes nedosegljiv.

Od septembra 2009 do aprila 2013 državne železnice izgubile skoraj 17 milijonov evrov Prek tako izvedenih finančnih instrumentov so državne železnice od septembra 2009 do aprila 2013 neto izgubile skoraj 17 milijonov. Kot so v reviziji omenjenih poslov ugotovili revizorji, pa bodo posli v prihodnjih letih podjetju prinesli še okoli 30 milijonov evrov minusa. Aktualna uprava na čelu z Dušanom Mesom je uspela z bankirji, tudi NLB-jem in banko UniCredit, doseči dogovor o prekinitvi škodljivih pogodb. Bili so brez pravilnika Revizorji so ob pregledu škodljivih poslov ugotovili, da so državne železnice omenjene finančne posle sklepale ob skoraj neobstoječem sistemu notranjega nadzora na področju "menedžiranja" izvedenih finančnih instrumentov. Podjetje ni imelo niti potrebnega pravilnika o finančnem poslovanju, ki bi opredeljeval, kaj šele dopuščal finančna tveganja.

Kako to, da spornih pogodb niso poskušali dogovorno prekiniti že prejšnji direktorji? Številni poznavalci dogajanja na Slovenskih železnicah pa se sprašujejo, kako je mogoče, da so se posli sklepali brez ustreznega notranjega finančnega nadzora in da se lastnik podjetja, torej država oziroma vlada kot upravljavec državnega premoženja, že v preteklih letih ni ustrezno odzval. Še bolj pa bodo v oči dejstvo, da že prejšnja vodstva državnih železnic (generalni direktorji Matic Tasič, Goran Brankovič, Aleš Tavčar, Igor Blejec) niso uspela z bankirji najti skupnega jezika in prekiniti škodljive in drage pogodbe za državne železnice. To potezo je potegnil šele aktualni prvi železničar Dušan Mes.