Četrtek, 7. 3. 2019, 4.00
5 let, 8 mesecev
Kako je na hrvaški obali izginilo 17 cerkvenih milijonov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,53
45
Nekaj deset tisoč evrov je vse, kar je ostalo od ene od največjih in razvpitih naložb propadlih cerkvenih finančnih holdingov na Hrvaškem. Kakšna je bila pri tem vloga vplivnežev, ki so jim zaupali upravljanje in plemenitenje cerkvenega premoženja?
Nekdanji vodilni menedžerji holdingov Zvon Ena in Zvon Dva bodo čez manj kot mesec dni znova sedli na zatožno klop. V začetku aprila bo namreč na okrožnem sodišču v Mariboru glavna obravnava na sojenju, v katerem jim bo specializirano državno tožilstvo poskušalo dokazati zlorabo položaja in oškodovanje upnikov pri prevzemu hrvaške Luke Zadar.
Gre za posel, ki so ga pred več kot desetletjem prikrito izpeljali posamezniki blizu Nadškofije Maribor, zgodba pa je prerasla v korupcijsko afero. Posel so financirale slovenske banke, ki so utrpele več kot 17 milijonov evrov izgube. Zaradi podpisovanja domnevno škodljivih posojilnih pogodb se bodo zagovarjali:
- Ljubo Peče, nekdanji predsednik uprave holdinga Zvon Dva in arhitekt posla na Hrvaškem, danes znani mariborski odvetnik,
- Franc Ješovnik, ki je Pečeta nasledil na čelu Zvona Dva. Pozneje so davčni inšpektorji pri njem odkrili večje količine nepojasnjene gotovine in serijske nakupe nepremičnin,
Ljubo Peče (desno), nekdanji prvi mož holdinga Zvon Dva in arhitekt posla na Hrvaškem
- Simon Zdolšek, nekdanji predsednik uprave holdinga Zvon Ena.
- Mateja Vidnar Stiplošek, članica uprave holdinga Zvon Ena.
Sojenje se je sicer začelo že pred letom dni, a ga je sodišče po opravljenem predobravnavnem naroku začasno prekinilo. Vmes je odločalo o zakonitosti zbranih dokazov, natančneje o dokumentih, ki jih je policija februarja 2015 med preiskavo zasegla v Pečetovi odvetniški pisarni.
Na specializiranem državnem tožilstvu so za Siol.net pojasnili, da je bila zahteva obrambe za izločitev dokazov pravnomočno zavrnjena, zato je sodišče razpisalo začetek glavne obravnave.
Za poslom v Zadru ostal le drobiž
Medtem ko sporni posel na Hrvaškem dobiva sodni epilog, je pred dnevi postalo dokončno jasno, da bodo slovenske banke, ki so ga financirale, ostale brez posojenih 17 milijonov evrov.
Bankam namreč ni uspelo zaseči delnic Luke Zadar, saj je ta v vmesnem času dobila novega lastnika iz Kitajske. Tudi rezultati tožb, izvršb in zahtev za zaseg premoženja, ki so jih stečajni upravitelji vlagali proti odgovornim v Sloveniji in na Hrvaškem za povrnitev nastale škode, so bolj ali manj klavrni. V petih letih so tako iztržili le drobiž, ki ne bo zadoščal niti za poplačilo stroškov sodnih postopkov.
1. Za 19,2 milijona evrov visoko terjatev do hrvaškega podjetja Manus, zavarovano s skoraj ničvrednimi delnicami Luke Zadar, so prek zbiranja ponudb dobili 50 tisoč evrov.
2. Za 2,5 milijona evrov visoko terjatev do zadarskega odvetnika Rikarda Perkovića, ki je sprva zastopal interese cerkvenih holdingov, pozneje pa se je znašel na nasprotni strani, so iztržili dobili 30 tisoč evrov.
3. Obe terjatvi je odkupil podjetnik Boran Poljančić iz Zagreba, ki poslovno sodeluje z novimi kitajskimi lastniki Luke Zadar. S tem pa so stečajni upravitelji propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ostali brez še zadnje možnosti za zaseg delnic Luke Zadar.
Avantura cerkvenih Zvonov na Hrvaškem
Začetek zgodbe o Zvonovih in Luki Zadar sega v leto 2007, ko je eno od večjih hrvaških pristanišč končalo v rokah lokalnih veljakov. Za večinsko lastništvo so odšteli visokih 17 milijonov evrov, že takrat pa se je ugibalo o mnogo večjih igralcih v ozadju posla, ki naj bi imeli z Luko Zadar velike načrte.
Dve leti pozneje je v hrvaški javnosti odjeknila novica, da se v ozadju v resnici skrivajo vplivneži iz kroga Nadškofije Maribor. Kot se je izkazalo, je denar za nakup Luke Zadar prišel iz finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta v istem obdobju vlagala v več nepremičninskih projektov na hrvaški Obali.
Toda prevzem Luke Zadar je kmalu prerasel v korupcijsko afero. Ko je cerkveno poslovno omrežje zašlo v finančne težave in bankrotiralo, je zadarsko pristanišče v vprašljivih okoliščinah in za majhno kupnino končalo v rokah podjetij nabiralnikov in ljudi z vprašljivo preteklostjo.
Mariborski taksist in Kitajci
Leta 2013 je tako njen večinski lastnik postal znani mariborski taksist Danijel Robnik. Za Luko Zadar je po lastnih navedbah plačal 1,26 milijona evrov, ki naj bi jih zaslužil kot varnostnik v Združenih arabskih emiratih.
Dobro leto dni pozneje so Robnika na njegovem domu v Mariboru obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), kmalu zatem pa je bil še tarča domnevnega strelskega napada. Sam ga je pripisal svojim nasprotnikom v Luki Zadar, a so kriminalisti po proučitvi dokazov ugotovili, da je v svoje terensko vozilo v resnici streljal sam, in ga ovadili zaradi lažne prijave.
Nato so v zgodbo vstopili kitajski vlagatelji, ki so Zadar videli kot eno od mogočih vstopnih točk v osrčje Evrope. Leta 2017 je Alibaba, največja kitajska spletna trgovina, napovedala, da bo v Zadru gradila distribucijski center za Evropo, prek katerega bi na leto prišlo na milijone pošiljk. To bi pomenilo tudi več sto milijonov evrov kitajskega denarja za Luko Zadar, kjer bi zgradili že dalj časa napovedani novi kontejnerski terminal in skladišča.
Tudi Kitajci so nad Zadrom že dvignili roke
Nekaj mesecev zatem se je za Luko Zadar začelo zanimati še podjetje Luxury Real Estate, za katerim naj bi med drugim stal kitajski milijarder Hu Jinxiong. V Zadar ga je pripeljal lobist Mario Rendulić, vodja družbe Chinese Southeast European Business Association (CSEBA).
Kitajci so se z dotedanjimi lastniki in vodstvom Luke Zadar dogovorili, da bodo v družbo vložili svež kapital in v njej prevzeli večinski lastniški delež. Toda v prodajo se je vmešalo okrožno sodišče v Mariboru. Kitajski prevzem bi namreč razvrednotil delnice, ki so jih slovenski organi pregona pred tem zavarovali z začasno odredbo.
Kljub sodni prepovedi se je Danijel Robnik kot uradni večinski lastnik Luke Zadar družbo odločil prepustiti kitajskim vlagateljem. Koliko so mu za to plačali, ni znano. S tem pa se niso sprijaznili nekateri drugi delničarji Luke Zadar, ki so po prihodu Kitajcev izgubili nadzor nad družbo. Med njimi je bil znani hrvaški bodibilder iz Zadra Blaženko Mrkić. O njihovi tožbi zdaj odloča višje sodišče, do takrat pa so načrtovana vlaganja v Luki Zadar začasno ustavljena.
Ti zapleti gredo na roko tudi Kitajcem, saj se je njihovo navdušenje nad Zadrom precej ohladilo. Alibaba bo namreč distribucijski center gradila v Belgiji, kar pomeni, da Luka Zadar ne bo videla pričakovanih milijonov paketov iz Kitajske. Medtem so nad Luko Zadar dvignili roke tudi nekateri hrvaški lobisti.
45