Javnofinančni primanjkljaj po treh četrtletjih pri 4,5 odstotka BDP

To je bistveno manj kot lani, ko je do konca septembra dosegel 1,976 milijarde evrov oz. 7,3 odstotka BDP. Javni dolg je konec letošnjega septembra znašal 48,2 odstotka BDP. Razmere so podobne, kot so bile v kriznem letu 2009 Razmere v javnih financah so podobne, kot so bile v kriznem letu 2009, zaradi izrazitega krčenja javnih izdatkov pa je primanjkljaj v prvih treh četrtletjih izrazito manjši kot v enakem obdobju lani, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs. Šušteršič: Tako kot so državljani in podjetja skrčili svoje izdatke, jih mora tudi država Tudi po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča je zmanjšanje primanjkljaja posledica varčevanja države. Kot je dejal danes v DZ, je prvič v zgodovini krize prišlo do tega, da so se izdatki javnega sektorja nominalno skrčili. "Tako kot so državljani in podjetja skrčili svoje izdatke, jih mora tudi država," je poudaril. Smo že dosegli dno? Po Flajsovih besedah je sedaj nemogoče napovedati, ali smo že na dnu krize ter kdaj se bo začelo okrevanje, so pa zaradi poglabljanja gospodarske krize pogoji v javnih financah letos izrazito slabši kot lani, na prihodkovni strani pa se že peto četrtletje zapored nadaljuje trend upadanja nominalne rasti skupnih prihodkov. Flajs je še opozoril, da se nadaljuje krčenje prihodkov od davkov in prispevkov, ki predstavljajo več kot 85 odstotkov vseh prihodkov države. "Prihodki od davkov in prispevkov so bistveno bolj občutljivi na zaostrene ekonomske razmere, krčenje prihodkov iz tega prispevka pa se poglablja," je poudaril. Ob tem je še izpostavil, da so se kljub krizi v preteklih letih opazno povečale investicije na lokalni ravni. "Lokalna raven se je obnašala, kot da krize ni," je dejal.

Po tekočih podatkih je javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju ocenjen na 459 milijonov evrov oz. 5,4 odstotka BDP (lani 795 milijonov evrov oz. 9,4 odstotka BDP), v drugem trimesečju je ocenjen na 323 milijonov evrov oz. 3,6 odstotka BDP (lani 725 milijonov evrov oz. 7,7 odstotka BDP) in v tretjem četrtletju pa na 418 milijonov evrov oz. 4,6 odstotka BDP (lani 456 milijonov evrov oz. 4,9 odstotka BDP).

Skupaj je tako primanjkljaj po devetih mesecih ocenjen na 1,2 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka BDP, v enakem obdobju leto prej pa na 1,976 milijarde evrov oz. 7,3 odstotka BDP.

Pri tem na statističnem uradu pojasnjujejo, da so enkratne transakcije v obliki dokapitalizacij, prevzemov terjatev in zapadlih poroštev v treh četrtletjih lani znašale skupaj 438 milijonov evrov, v enakem obdobju letos pa le 84 milijonov evrov.

Statistični urad je pri izračunu primanjkljaja v prvih treh četrtletjih upošteval dokapitalizacijo NLB s strani Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe v višini 61 milijonov evrov, ne pa tudi hibridnega posojila države NLB v višini 320 milijonov evrov. Te pogojno zamenljive obveznice se bodo v primanjkljaju zabeležile, ko in če bo prišlo do njihove pretvorbe v kapital banke, je povedal minister. Prav tako v primanjkljaju še ni bilo všteto zadolževanje z izdajo dolarskih obveznic.

Flajs je ob tem poudaril, da bi bilo po njegovem mnenju dobro, da bi se morebitna pretvorba pogojno zamenljivih obveznic opravila še pred koncem leta, saj bo po prvih ocenah primanjkljaj v zadnjem letošnjem četrtletju najverjetneje nižji kot pa v prvem četrtletju prihodnjega leta.

DZ sicer prav danes sprejema mini rebalans proračuna, po katerem bo država to posojilo NLB prikazala v t.i. B bilanci proračuna.

Brez enkratnih transakcij je javnofinančni primanjkljaj v treh četrtletjih lani znašal 5,7 odstotka BDP, letos v enakem obdobju pa 4,2 odstotka BDP. Do konca leta se bo primanjkljaj še dodatno znižal, je napovedal Šušteršič. Ni namreč nobenih izrednih prihodkov, predvsem pa je država še dodatno omejevala izdatke, je pojasnil. Konec leta bi se tako lahko primanjkljaj brez teh enkratnih učinkov zelo približal načrtovanim 3,5 odstotka BDP.