Četrtek, 4. 1. 2024, 22.15
9 mesecev, 2 tedna
Pravni nasvet
Hči izkorišča pravico do šolanja, oče pa mora plačevati preživnino. Do kdaj še?
Hči je po štiriletnem srednješolskem izobraževanju pavzirala od leta 2019, ko je sicer ponavljala 3. letnik, v 4. pa se ni vpisala. Pavzirala je do maja letos, ko sem nenadoma dobil obvestilo o povišanju preživnine. Sporočila mi je, da je bila od oktobra 2022 do maja 2023 tako zaposlena s študijem, da je šele zdaj poslala zahtevo za preživnino. Problem je v tem, da se je v šolskem letu 2022/2023 znova vpisala v 1. letnik srednje šole, ki pa ga ni končala (prvič se je v 1. letnik vpisala leta 2015/2016 in ga tudi zaključila). V aktualnem šolskem letu 2023/2024 pa se je znova vpisala v 1. letnik srednje šole, torej že tretjič. Na centru za socialno delo pravijo, da je tudi to v redu, ker ima pač veljavno potrdilo o šolanju in da je zato upravičena do preživnine. Če mi kaj ne paše, so me napotili na sodišče. Meni pa se to zdi krivično – kot če bi se nekdo zaposlil v nekem podjetju, potem ga tam celo leto ne bi bilo, podjetje pa bi mu moralo nakazovati mesečno plačo. Imam sploh kakšne možnosti, da se rešim tega parazitskega CSD, ki podpira takšna dejanja? To močno nažira mojo pokojnino. Vnaprej najlepša hvala za odgovor in prijazen pozdrav, Alois K.
Pravnik na dlani odgovarja:
Vprašanje plačevanja preživnine ureja družinski zakonik. V 183. členu zakonika je določeno, da morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti oziroma tudi po polnoletnosti, če se šolajo, in sicer najdlje do 26. leta starosti.
Tretji odstavek tega člena določa, da morajo starši otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno izobraževanje.
Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo.
Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.
Iz vašega vprašanja izhaja, da se je hčerka sicer že tretjič vpisala v isti razred srednje šole. Niste sicer napisali, koliko je hčerka stara, ampak predvidevamo, da je stara največ 20 let. Predvidevamo tudi, da ima hčerka veljavno potrdilo o šolanju.
Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Če bi šlo za pavziranje in hčerka ne bi imela statusa dijakinje oziroma študentke, ji preživnina ne bi pripadala. Sodna praksa je taka, da pripada otroku preživnina tudi takrat, ko ponavlja letnik (ni določeno kolikokrat) in tako s šolanjem nadaljuje. Tudi v takih primerih je starš dolžan plačevati preživnino.
Vloga oziroma zahteva za prekinitev plačevanja preživnine je možna po 197. členu družinskega zakonika. Člen obravnava spremembo višine preživnine in odpravo plačevanja preživnine. Taka vloga se vloži na družinsko sodišče, ki potem na podlagi take vloge odloča in sprejme ustrezno odločitev. V primeru, da menite, da za plačevanje preživnine zakonski pogoji ne obstajajo več, boste morali torej vložiti ustrezni zahtevek na sodišče.