Grčija začela s predčasnim odkupom dela dolga

Agencija je objavila vabilo upnikom za sodelovanje v operaciji, ki je odprto do 7. decembra, operacija pa naj bi bila zaključena do 17. decembra. V vabilu je po poročanju tujih tiskovnih agencij zapisano, da bo Grčija za operacijo predčasnega odkupa dolga namenila 10 milijard evrov, pričakuje pa se, da se bo njeno dolžniško breme s tem zmanjšalo za okoli 20 milijard evrov, čeprav nekatere ocene govorijo celo o 30 milijardah evrov. Upniki bodo dobili precej varnejše obveznice EFSF Dejansko bo 10 milijard evrov odpadlo na začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF), saj bodo upniki v zameno za pristanek na predčasni odkup grških državnih obveznic dobili precej varnejše obveznice EFSF. Grčija upnikom ponuja predčasni odkup po ceni, ki sega od 30,2 odstotka do 40,1 odstotka nominalne vrednosti. Operacija je predpogoj za izplačilo naslednjega obroka finančne pomoči V operacijo je vključeno za 62,3 milijarde evrov grškega dolga, ki ga imajo zasebni upniki še v lasti po lanskem delnem odpisu dolga v višini 107 milijard evrov. Gre za obveznice 20 izdaj z zapadlostjo med 2023 in 2042. Operacija je v skladu z dogovorom finančnih ministrov članic območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) predpogoj za izplačilo pretežnega dela naslednjega obroka finančne pomoči v višini 34,4 milijarde evrov, ki se pričakuje 13. decembra. Vse skupaj je naslednji obrok pomoči vreden 43,7 milijarde evrov. Ravno zato je grški finančni minister Janis Sturnaras minuli teden opozoril, da operacija preprosto mora uspeti. Članice območja evra so se zavezale k štirim ukrepom Gre za del dogovora o nadaljnji pomoči Grčiji in o novih ukrepih za znižanje dolžniškega bremena, ki ga je evroskupina po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegla minuli teden. Članice območja evra so se namreč zavezale k štirim ukrepom, s katerimi naj bi skupaj s predčasnim odkupom dolga pripomogle k temu, da se bo grški dolg leta 2016 znižal na 175 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2020 na 124 odstotkov BDP, leta 2022 pa na "občutno pod" 110 odstotkov BDP. To naj bi dosegle z dodatno pomočjo državi: z znižanjem obrestnih mer na že odobrena posojila Grčiji za 100 bazičnih točk - z izjemo držav, ki so v programu pomoči, z znižanjem stroškov Grčije za plačila garancij na posojila EFSF za 10 bazičnih točk, s podaljšanjem ročnosti posojil za 15 let in z odlogom plačil obresti za posojila EFSF za deset let ter z odpovedjo delu dobička nacionalnih centralnih bank od grških obveznic.