Sreda, 6. 9. 2023, 19.02
1 leto, 2 meseca
Govorili smo s človekom, ki je že storil, kar zdaj nameravata Boštjančič in Golob
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,10
Bo Klemnu Boštjančiču in Robertu Golobu uspelo obdavčiti banke?
"Obdavčitev bilančne vsote bank je neprimeren ukrep za to, kar se poskuša z njim doseči. Prvič je bil pred leti uveljavljen z namenom pospešitve kreditne aktivnosti bank, tokrat pa je namenjen zbiranju sredstev. Mislim, da je obdavčevanje in iz tega potem prenašanje sredstev na skupni sklad neprimerna oblika delovanja," pravi nekdanji finančni minister Mitja Gaspari. V njegovem mandatu je država prvič uvedla omenjeni davek. Tudi ekonomist Sašo Polanec meni, da uvedba davka ni optimalna rešitev in da bodo na koncu največje breme nosili komitenti bank.
Po zadnjih javnih nastopih premierja Roberta Goloba in ministra za finance Klemna Boštjančiča je znanih več podrobnosti o napovedani uvedbi davka na bilančno vsoto bank. Ministrstvo tako predlaga obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote bank za obdobje petih let. Denar bi se stekal v sklad za obnovo po poplavah, pri čemer se bodo od obdavčitve odštela prostovoljna vplačila bank v ta sklad.
Skupna bilančna vsota bank je konec junija v Sloveniji znašala 51,3 milijarde evrov in je bila za 6,7 odstotka večja kot pred letom dni. Dodatna začasna obdavčitev bank bi ob teh podatkih znašala 102,6 milijona evrov.
Gaspari: Vsak davek pomeni zmanjšanje stabilnosti sistema
Mitja Gaspari je bil minister, ko je Slovenija leta 1998 prvič uvedla davek na bilančno vsoto bank. Kot nam je pojasnil, so davek, ki ga je ustavno sodišče leta 2006 razveljavilo, uvedli, da bi vzpodbudili dajanje bančnih posojil. Današnjega položaja po njegovih besedah s takratno nikakor ne moremo primerjati, zato ponovne uvedbe davka, ki ga je sicer leta 2011 z istim ciljem kot Gaspari uvedel tudi finančni minister Franc Križanič, ne podpira.
"Ta ukrep je neprimeren za to, kar se poskuša z njim doseči. Ko je bilo to prvič uveljavljeno, je bilo namenjeno pospešitvi kreditne aktivnosti bank. To pot pa ni namenjeno temu, ampak zbiranju sredstev, za kar so pa druge metode ustreznejše, še posebej, če se želi omejiti negativen vpliv na javni dolg. Mislim, da je obdavčevanje in iz tega potem prenašanje sredstev na skupni sklad neprimerna oblika delovanja. Bolj primerno bi bilo, da bi banke dokapitalizirale sklad in da bi bil ta pretežno zaseben. S tem bi se izognili aktivnosti sklada na strani naložb, da ne gredo te stvari direktno v javni dolg," je izpostavil in dodal: "Vsak davek pomeni zmanjšanje stabilnosti sistema. To ne bo močno zatreslo bank, vsekakor jih pa lahko."
Ustrezen ukrep bi se Gaspariju zdela tudi izdaja državnih obveznic, namenjenih državljanom. Ti imajo namreč na bankah več kot 25 milijard evrov depozitov.
"Davek bo verjetno končal na sodišču, kot se je to že zgodilo"
Na vprašanje, ali bodo davek občutili tudi komitenti bank, pa je odgovoril: "Normalno, ker imajo banke zelo veliko možnosti, kako se izogniti temu ukrepu. Upravnine ali obrestne marže se lahko dvignejo, ker je konkurenčnost slovenskega bančnega trga relativno nizka. Imamo oligopolno situacijo. Dve zelo veliki banki in množica nepomembnih manjših in vse med seboj neformalno sodelujejo pri oblikovanju svoje poslovne politike. Agencija za varstvo konkurence pa itak ne deluje."
Ustrezen ukrep bi se Gaspariju zdela tudi izdaja državnih obveznic, namenjenih državljanom. Ti imajo namreč na bankah več kot 25 milijard evrov depozitov.
Sklenil je, da bo uvedba davka verjetno končala na sodišču, kot se je to v preteklosti že zgodilo.
"Banke upoštevajo, kako se komitenti obnašajo. Depozitarji so najbolj pasivni in tem najlažje naprtiš dodatno davčno breme. Pri kreditih je trg bolj konkurenčen, zato mogoče ne bodo upale dvigniti obrestnih mer," pravi ekonomist Sašo Polanec.
Polanec: Spet lahko pride do bankrotov bank
Tudi ekonomist Sašo Polanec meni, da uvedba davka na bilančno vsoto bank ni optimalna rešitev: "Mislim, da predstavlja samo dodatno breme, medtem ko ni jasno, kaj naj bi bil motiv za to obdavčitev razen to, da država potrebuje dodatna sredstva. Motiv za uvedbo je predvsem javnofinančni, pri tem pa se ne gleda na implikacije teh sprememb, med drugim, kako bo to vplivalo na konkurenco na trgu in ali bodo marže višje.
Največje breme bodo, kot pravi, nosili najbolj pasivni komitenti, to so pa depozitarji, katerim bi lahko banke še znižale obresti na njihove vloge. "Banke upoštevajo, kako se komitenti obnašajo. Depozitarji so najbolj pasivni in tem najlažje naprtiš dodatno davčno breme. Pri kreditih je trg bolj konkurenčen, zato mogoče ne bodo upale dvigniti obrestnih mer. Bomo videli," je dejal.
"Obnovo bi lahko financirali tako, da bi iskali čim širši nabor ljudi in čim širšo davčno bazo med vsemi, ki plačujejo dohodnino. Ne vem, zakaj ne naredijo enostavno kot po potresu v Posočju, ko smo dobili dohodninsko položnico za dodatno plačilo. Ne vem, zakaj hočejo biti kreativni in ne držijo klasičnih rešitev. Zakaj bi morale banke nositi breme samo zato, ker imajo opazen dobiček. Pred tem pa so bile izgube, ki lahko spet nastopijo. Konec koncev se monetarna politika zaostruje in dokler inflacije ne bodo spravili navzdol, ni nujno, da ne bo prišlo tudi do bankrotov," je še opozoril Polanec.
