Ponedeljek, 11. 11. 2019, 13.11
5 let
Drugim so omejili dostop do posojil, sami jih dobijo pod ugodnimi pogoji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
46
Uslužbencem Banke Slovenije, ki je nedavno zaostrila pogoje za pridobitev potrošniških in stanovanjskih posojil, za stanovanjsko posojilo ni treba na običajno komercialno banko. Zagotovi jim ga lahko namreč kar njihov delodajalec, in to po posebej ugodnih obrestnih merah.
Banko Slovenije smo povprašali, ali je res, da lahko njihovi zaposleni dobijo posojila pod posebnimi, ugodnejšimi pogoji. Nadalje nas je zanimalo, pri katerih bankah in pod kakšnimi pogoji imajo zaposleni možnost pridobitve tovrstnih posojil.
"Zaposleni na Banki Slovenije pri najemanju posojil pri poslovnih bankah in hranilnicah, kakor razumemo vaše vprašanje, nimamo nobenih posebnih oziroma drugačnih pogojev, kot jih imajo ostali državljani," so nam odgovorili.
Svojim zaposlenim letno odobrijo okoli pet posojil
A ko smo jih soočili z dejstvom, da so že leta 2016 za Siol potrdili, da imajo njihovi zaposleni možnost pridobitve ugodnih stanovanjskih posojil, katerih odplačilna doba znaša maksimalno 20 let, obrestna mera pa je šestmesečni evribor in pribitek v višini 1,0 odstotne točke, so vseeno priznali, da Banka Slovenije svojim zaposlenim zagotavlja kredite za reševanje stanovanjskih vprašanj.
"Pri tem poudarjamo, da zaposleni to možnost koristijo redko. V obdobju zadnjih petih let smo zaposlenim odobrili pet posojil na leto," so zapisali in dodali, da je narava teh posojil enaka posojilom, ki jih svojim zaposlenim zagotavljajo nekateri drugi delodajalci.
Za podeljevanje posojil navajajo tri razloge
Za podelitev stanovanjskih kreditov svojim uslužbencem na Banki Slovenije navajajo naslednje razloge:
- Krediti so v prvi vrsti namenjeni blažitvi morebitnega konflikta interesov nekaterih zaposlenih. Ti namreč v Banki Slovenije podpirajo izvajanje nadzora bank in so operativno pri izvajanju denarne politike v stalnem stiku z bankami, zato v nekaterih primerih ni najprimerneje, da hkrati nastopajo tudi v vlogi kreditojemalca.
- Banka Slovenije s temi krediti izvaja svojo kadrovsko politiko in zagotavlja večjo zvestobo zaposlenih.
- Čeprav ni najpomembnejši razlog, bi dodatno izpostavili prihodkovni element. Banka Slovenije uporablja obstoječo infrastrukturo za realizacijo dodatnih prihodkov, v obdobju trenutnih obrestnih mer je portfelj posojil zaposlenim sicer najmanjši portfelj lastnih sredstev Banke Slovenije, a med najbolj donosnimi. Obrestni prihodki se prek delitve presežka prihodkov nad odhodki prenesejo v proračun Republike Slovenije.
"Krediti so v prvi vrsti namenjeni blažitvi morebitnega konflikta interesov nekaterih zaposlenih. Ti namreč v Banki Slovenije podpirajo izvajanje nadzora bank in so operativno pri izvajanju denarne politike v stalnem stiku z bankami, zato v nekaterih primerih ni najprimerneje, da hkrati nastopajo tudi v vlogi kreditojemalca," pojasnjujejo na Banki Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle.
Posojilo dobijo po nižjih obrestnih merah
Kot so nam pojasnili, gre za kredite, s katerimi delodajalec zunaj svoje glavne dejavnosti kredit dodeli svojim zaposlenim brezobrestno ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije, zato zanje Zakon o potrošniških kreditih ne velja.
"Kljub temu Banka Slovenije pri podeljevanju teh kreditov upošteva tudi obremenitev zaposlenih, saj se interni pravilnik, ki to ureja, usklajuje s priporočili in ukrepi, kot jih Banka Slovenije nalaga bankam in hranilnicam pri njihovi kreditni dejavnosti," so izpostavili.
Na vprašanje, po kakšni obrestni meri lahko trenutno dobijo stanovanjsko posojilo zaposleni na Banki Slovenije, so pri centralni banki navedli naslednje trenutno veljavne pogoje pravilnika, ki ureja stanovanjska posojila Banke Slovenije:
- letna ocena uspešnosti dela zaposlenega za zadnji dve leti pred vlogo najmanj 4 (od 5),
- posojilo je namenjeno nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše, gradnji stanovanjske hiše ali adaptaciji,
- največ 50 odstotkov vrednosti investicije,
- mesečna anuiteta ne presega 40 odstotkov plače prosilca, pri tem mora zaposlenemu po obremenitvi plače z mesečno obveznostjo za poplačilo kredita ostati vsaj znesek v višini 76 odstotkov bruto minimalne plače (v primeru, da ima zaposleni vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji in se določa v skladu z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih, ki veljajo za dodelitev denarne socialne pomoči),
- zaposlitev za nedoločen čas,
- kreditna sposobnost,
- lastna udeležbi pri investiciji v višini najmanj 20 odstotkov vrednosti investicije,
- plačilo zavarovanja pri zavarovalnici,
- maksimalna odplačilna doba 20 let (odvisno tudi od posojilne sposobnosti),
- obrestna mera šestmesečni EURIBOR + en odstotek, pri tem se variabilni del obrestne mere, tj. šestmesečni EURIBOR, prilagaja enkrat na mesec (v primeru negativne vrednosti EURIBOR se pri izračunu anuitete upošteva, da je njegova višina enaka nič, tako da negativna vrednost EURIBOR ne vpliva na višino pribitka),
- v primeru prekinitve delovnega razmerja se zaposlenemu lahko zviša obrestna mera do EURIBOR + tri odstotke (odvisno glede na že odplačano posojilo).
V Banki Slovenije vedno več zaposlenih
Banka Slovenije ima trenutno 466 zaposlenih, vključno z zaposlenimi za določen čas ter sodelavci na porodniških in starševskih dopustih. Kot je razvidno iz spodnje tabele, gre za najvišje število zaposlenih v zadnjih letih. Do konca leta bistvenih sprememb števila zaposlenih ne načrtujejo, so nam pojasnili.
V spodnji tabeli si poglejte, kako se je na Banki Slovenije v zadnjih letih gibalo število zaposlenih in ves letni strošek njihovega dela.
Povprečna bruto plača slabih 3.500 evrov
"Povprečna bruto plača vseh zaposlenih v Banki znaša 3.480,20 evra. Pri tem posebej poudarjamo izobrazbeno strukturo zaposlenih, saj ima več kot 70 odstotkov zaposlenih najmanj univerzitetno izobrazbo," so nam še razkrili na Banki Slovenije.
Boštjan Vasle s 14 tisoč evri bruto plače
Na našo prošnjo so nam poslali tudi podatke o plači guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta, njegovega namestnika Primoža Dolenca in treh viceguvernerjev.
46