Petek, 4. 4. 2025, 13.22
12 ur, 55 minut
Dinamičen poklic, ki nagovarja mlade
Poklic trgovca je eden od najbolj raznolikih in dinamičnih, obenem pa zaradi odpornosti panoge na gospodarske krize ponuja stabilno zaposlitev in možnost nenehnega razvoja in napredovanja. Zakaj tudi mladi v trgovini prepoznavajo dobro priložnost za začetek svoje karierne poti?
Trgovina je ena izmed ključnih dejavnosti slovenskega gospodarstva. V trgovini je namreč delovno aktivnih kar 116 tisoč oseb, kar predstavlja približno 17 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Približno polovica vseh zaposlenih v trgovini je zaposlenih v trgovini na drobno, 35 odstotkov deluje v trgovini na debelo, 14 odstotkov pa v trgovini z motornimi vozili. Trgovina je tako ena izmed največjih zaposlovalcev tako žensk kot moških, saj je s približno enakim deležem obeh spolov razmerje uravnoteženo.
Število zaposlenih v trgovini po dejavnostih znotraj trgovine, januar 2025
Vir: SURS, 2025
Delež zaposlenih v trgovini glede na celotno gospodarstvo je precej stabilen, se pa v zadnjih letih povečuje predvsem število mladih zaposlenih v trgovini. Trgovina je vedno bolj privlačna panoga za začetek karierne poti za mlade, saj mlajši od 25 let predstavljajo kar 6 odstotkov vseh delovno aktivnih v trgovini, v povprečju vseh dejavnosti, ki tvorijo slovensko gospodarstvo, pa znaša delež mladih zgolj 4,7 odstotka.
Zakaj trgovina?
Obstaja veliko število prednosti zaposlitve v trgovini. Delo v trgovini ponuja stabilno zaposlitev, saj je panoga ena izmed odpornejših na gospodarska nihanja, hkrati pa so pridobljena znanja uporabna v celotni panogi in širše. Najboljši dokaz odpornosti je bilo obdobje koronske krize, ko je trgovina kljub oteženim razmeram ljudem uspešno zagotavljala vse potrebne dobrine za življenje. V Sloveniji v tistem obdobju ni bilo nobenega pomanjkanja dobrin in v tem primeru so trgovina, predvsem pa tudi vsi zaposleni v tej dejavnosti, svoje delo opravili z odliko. Prepričani smo, da bo ta dejavnost svoje poslanstvo do potrošnikov brezhibno opravljala še naprej, kljub aktualnim napovedanim carinam ZDA in povračilnim ukrepom EU.
Zaposlovalci v trgovini svojim kadrom omogočajo različne možnosti napredovanja, zato lahko ambiciozni zaposleni hitro napredujejo s prodajnih pozicij tudi v vodstvene vloge. Raznolikost dela je še ena pomembna prednost – vsak dan v trgovini pravzaprav prinaša nove izzive, stike s strankami in raznolike naloge, ki preprečujejo rutino. Velika je tudi raznolikost poklicev v trgovini, saj ta zaposluje od prodajalcev, pekov, mesarjev, voznikov, skladiščnikov in vse do programerjev, strokovnjakov za marketing, analitikov, nabavnikov ter prodajnikov in še bi lahko naštevali.
Trgovine so razpršene praktično po celotnem območju Slovenije, kar omogoča zaposlenim, da je njihovo delovno mesto v bližini domačih krajev. To pomeni krajši čas prevoza in boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Vse te prednosti naredijo delo v trgovini privlačno izbiro za iskalce zaposlitve.
Izzivi trgovcev
Kljub številnim prednostim dela v trgovini pa tudi trgovina ni imuna na pomanjkanje kadra, s katerim se srečujejo delodajalci vseh panog v zadnjih letih. Drži pa, da se ta problem vendarle nekoliko krči, kar je tudi posledica novih inovacij, med drugim tudi tistih, ki jih prinaša umetna inteligenca. Delodajalci v trgovini najpogosteje rešujejo težave s kadri z zaposlitvijo tuje delovne sile, vendar imajo pri tem v praksi precejšnje ovire.
Največjo oviro pri zaposlovanju tujcev gre še vedno pripisati dolgotrajnim in zapletenim postopkom zaposlovanja tujcev. Aktualni noveli Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki sta še vedno v zakonodajnem postopku, sicer prinašata nekatere izboljšave na tem področju, vendar na Trgovinski zbornici Slovenije menimo, da bo morala država za poenostavitev in pohitritev postopkov zaposlovanja tujcev ter s tem za reševanje kadrovskih izzivov podjetij v prihodnosti narediti še veliko več.
V trgovini manj tujcev kot drugod
Eno takih področij je na primer sezonsko delo tujcev. Trgovina je tudi v veliki meri sezonska dejavnost, še posebej na nekaterih območjih z večjo prisotnostjo turizma. Podobno, kot se število gostov ob morju poleti poveča za gostince in hotelirje, se poveča tudi za trgovce, ki pa nimajo enakih možnosti sezonskega dela tujcev. Z novo tujsko zakonodajo se namreč predvideva širjenje opravljanja sezonskega dela tujcev še na dejavnost gostinstva in turizma poleg kmetijstva, ne pa tudi na trgovino, ki je z gostinstvom in turizmom vsekakor tesno povezana.
Navajamo, da znaša delež tujih državljanov, ki delajo v trgovini, v letu 2024 8,3 odstotka vseh delovno aktivnih v trgovini, kar pa je približno polovico manj od povprečja vseh dejavnosti, kjer je delež tujcev 15,7 odstotka.
Trgovci vse pogosteje uporabljajo digitalno tehnologijo
Trgovine čedalje pogosteje pomanjkanje kadrov rešujejo s pomočjo moderne tehnologije. Samopostrežne avtomatske blagajne so pri nas prisotne že dlje časa, z njimi pa trgovine izboljšujejo svojo storitev. Zaposlenim v trgovini te omogočajo, da se osredotočijo predvsem na svetovanje in pomoč strankam. Z razvojem tehnologije se pojavljajo tudi avtonomne trgovine brez prodajalcev. Ampak tudi pri teh so seveda zaposleni še vedno pomembni, saj so tudi pri takšni trgovini potrebni razvoj, spremljanje in redno dopolnjevanje zalog ter skrb za kakovost produktov.
Digitalizacija slovenske trgovine je tudi sicer nekoliko boljša od evropskega povprečja. Slovenski trgovci na drobno (G 47) so namreč boljši od povprečja EU po dostopnosti večkanalne prodaje in prisotnosti na spletu. Delež trgovcev, ki so prisotni s spletno stranjo, mobilno aplikacijo in na družbenih omrežjih, je v Sloveniji znašal 18,4 odstotka in je bil višji od povprečja EU. Višji delež kot v povprečju EU je v Sloveniji tudi podjetij s spletno stranjo, ki je kar 91 odstotkov, in podjetij s spletnim naročanjem oziroma rezervacijo.
Delež podjetij z več kot deset zaposlenimi v trgovini na drobno (G 47) s prisotnimi digitalnimi rešitvami v letu 2023
Vir: EUROSTAT, december 2024
Slovenski trgovci se trudijo izpolnjevati potrebe potrošnikov. Nekateri prisegajo na klasično nakupovalno izkušnjo, spet drugi si želijo občutiti tehnološke novosti in sodobno nakupovanje. Vsekakor pa nas veseli, da slovenski trgovci izpolnjujejo potrebe vseh teh raznolikih potrošnikov, pri čemer pa prostor za izboljšave še vedno obstaja, sklene prispevek izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
STALIŠČE TZS – PREDVIDENA POKOJNINSKA REFORMA
Ob zgornjih vsebinah, ki se nanašajo pravzaprav na vse generacije, mlade, srednje in starejše, pa ne moremo mimo zadnje še kako aktualne teme, ki je povezana s pokojninsko reformo. Stališče Trgovinske zbornice Slovenije k tem vsebinam je ob podpisu Dogovora vlade, delojemalcev in delodajalcev za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja povzela predsednica TZS mag. Mariča Lah.
"Poudariti je treba, da so pogajanja o spremembah pokojninskega in invalidskega sistema potekala v razmerah gospodarske negotovosti in šibkega zaupanja med vlado in socialnimi partnerji na delodajalski strani," izpostavlja predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah. K temu so prispevala številna bremena, ki so bila gospodarstvu naložena v zadnjih dveh letih, tako finančna kot administrativna. Rezultat teh – pogosto enostransko sprejetih obremenitev – je žal viden tudi v padcu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
"Dosežen dogovor o spremembah pokojninskega in invalidskega sistema pozdravljamo, saj so vsi trije pristojni ministri in predsednik vlade tokrat prisluhnili tudi argumentom gospodarstva. Pomembno je, da se ne bo zgodil dvig prispevnih stopenj oziroma dodatno obremenjevanje podjetij, saj je, kot rečeno, njihova konkurenčnost zaradi več kot 12 različnih dodatnih obremenitev v zadnjih dveh letih že zdaj nižja."
Kljub zadovoljstvu s trenutno doseženim pa smo na Trgovinski zbornici Slovenije previdni. "Z dogovorom se začenja javna obravnava o spremembah omenjene zakonodaje, ki je tudi prostor za iskanje odgovorov na še vedno odprta vprašanja. Med te sodi tudi obvezno vplačevanje v drugi pokojninski steber," poudarja mag. Mariča Lah. "Ta mora po našem prepričanju ostati na ravni prostovoljnosti, smo pa pripravljeni prisluhniti in pretehtati tudi vse druge argumente, ki se bodo pojavili v odprtem in transparentnem dialogu socialnih partnerjev. Od vlade pričakujemo, da bo predlagani zakon v dogovorjeni obliki peljala po trenutni poti naprej. Pričakujemo enakovreden dialog, ki bo odprt za najboljše rešitve, sprejete v soglasju, ne glede na to, katera stran jih bo predlagala."
