Dimnik: Uničili so Ljubljansko banko, ki bi bila lahko najboljša na Balkanu

Jožef Kunič meni, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice ne bo zelo vplivala na slovensko-hrvaške odnose. Častni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose pravi, da je vprašanje odprto že dolgo in se rešuje, pri tem pa so Hrvati in drugi varčevalci uporabili pravno pot, medtem ko Slovenija v primeru LB Zagreb podjetij, ki so pri njej imela posojila, ni tožila in "ni uporabila vseh sredstev sebi v prid".

"Zdi se mi, da je to večja težava na slovenski strani. Če gredo Hrvatje po sodnih poteh, je po moji presoji – ne da bi poznal vse podrobnosti – neprimerno, da pričakuješ medsebojni dogovor predvsem vseh nekdanjih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Mislim, da je to večja težava pri nas, interno – zakaj nismo uporabili tistih pravnih sredstev, ki bi jih lahko," meni.

"Precej smo zamudili" Kunič dodaja, da bi morala Slovenija tako kot Hrvaška in BiH uporabiti pravno pot, namesto tega pa je šla po zunanjepolitičnih poteh, pričakujoč dogovor o nasledstvu. Če bi uporabili pravne poti, bi bile razmere za Slovenijo boljše, je prepričan. "Precej smo zamudili."

Lahko govorimo o še eni zmagi Hrvaške proti Sloveniji? "Ne, tega ne bi rekel. Gre za zmago hrvaških posameznikov proti slovenski državi. Slovenska država pa ni uporabila vseh pravnih sredstev, zato tudi ne more zmagati. Če ne kupiš srečke, ne moreš zadeti na loteriji." Prepričan je, da bi moral za nastalo stanje nekdo odgovarjati, o krivcih pa ne želi govoriti.

"Vsak kravji pastir bi vedel, da je dober posel" Precej bolj oster je Božo Dimnik. "To je to, kar sem napovedal pred 20 leti," je bil njegov prvi odziv na odločitev sodišča. Predsednik slovensko-hrvaškega prijateljstva in častni konzul Hrvaške pravi, da je imel pred dvema desetletjema zagotovilo tedanjega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana, da bi banka, če bi Slovenija varčevalcem takoj plačala 10 milijonov nemških mark, v petih letih pa še preostali znesek, dobila nazaj licenco.

"Vsak kravji pastir bi vedel, da je to dober posel," je prepričan. Zakaj slovenski politiki niso bili naklonjeni tej pobudi? "Ker ne znajo, niso razumeli. Nimamo sposobnega kadra, ki bi razumel, kaj je gospodarstvo. To je naša katastrofa. Imamo samo nesposobne politike. Prepričeval sem jih vse, od prvega do zadnjega. Edini, ki je takrat razumel položaj, je bil direktor banke Marko Voljč," se spominja Dimnik in dodaja, da so hrvaška podjetja LB dolgovala milijardo nemških mark, trikrat več, kot je znašal dolg banke do varčevalcev, ta je bil takrat 340 milijonov mark. Dolg, ki so ga imela hrvaška podjetja do LB, je vmes splahnel in ga po 20 letih ni več mogoče izterjati, je dodal.

"Težava v Sloveniji je neznanje politikov" Dimnik je omenil tudi, da je takrat iz najvišjih krogov izvedel, da so Avstrijci in Italijani "prek naše diaspore pritiskali, naj ne plačamo varčevalcem, da bi se lahko vključile avstrijske in italijanske banke. In to se je tudi zgodilo". Glavni razlog vendarle vidi v slovenskih politikih, za katere pravi, da so samovšečno razdrli našo državo: "Težava pri nas ni korupcija, ta je povsod po svetu, ampak neznanje ljudi, ki upravljajo to državo."

Vztrajanje Slovenije, da gre pri varčevalcih LB za vprašanje nasledstva, po mnenju Dimnika ni napaka, ampak kriminal, politike pa bi morali preganjati, ker so naredili tako škodo. Pri tem opozarja, da ne gre samo za stotine milijonov, ki jih bomo zdaj plačali: "Gre za to, da smo LB uničili, pa bi bila lahko najboljša. Takrat je bila najboljša banka na Balkanu, danes pa bi bila lahko petkrat boljša, kot je bila takrat, če bi obstali na balkanskem trgu."

"Največja slovenska škoda v zgodovini" Po sodbi se bodo odnosi med državama nekoliko izboljšali, vendar pa po 20 letih od tega ne bo velike koristi, meni Dimnik: "Zdaj se nam lahko samo škodoželjno smejijo. Nekaj pozitivnih premikov bo že, ampak to je kaplja v morje. Takrat bi bili res zmagovalci, če bi to naredili. Kar srh me spreletava, kakšno škodo smo povzročili. To je največja slovenska škoda v zgodovini." Omenja, da so ga številni Hrvati, tudi vidni politiki, ki so imeli med varčevalci LB sorodnike, na primer zadnji jugoslovanski zunanji minister, Hrvat Budimir Lončar, spraševali, kdaj bo Slovenija plačala varčevalcem. "Če je 70 tisoč varčevalcev, je to 70 tisoč družin, ki gotovo ves čas niso bile naklonjene Sloveniji," pravi.

Tako kot Kunič je tudi Dimnik prepričan, da za nastalo škodo ne bo nihče odgovarjal. "Kdaj je pa še kdo za kaj odgovarjal," meni in poudarja, da so politiki tako "nesposobni, da boli", in da se ne bi smeli vtikati v gospodarstvo.

Ne čuti diskriminacije Matej Kovač po drugi strani pravi, da kot direktor družbe Ius software na Hrvaškem nikoli ni čutil diskriminacije, ker prihaja iz Slovenije. "Če imaš dobro storitev, dober izdelek, te tudi tukaj upoštevajo," pravi in dodaja, da sodba ne bo bistveno vplivala na odnose, ker slovenska podjetja že zdaj nimajo bistvenih težav na Hrvaškem.

Kovač meni, da bo imela sodba "pozitiven vpliv na gospodarske odnose, negativen vpliv pa ima samo na slovensko zadolženost". Pozitiven vpliv bo imela tudi, ker obema državama kaže, da so lastninske pravice pravno zaščitene, torej bo to pomenilo en razlog manj, zaradi katerega bi se lahko vnemalo na političnem koncu.

Bogate izkušnje s posojili za propadla podjetja Omenil je tudi posojila, ki jih je LB dala hrvaškim podjetjem, a so zdaj izgubljena, ker "so se premalo trudili, da bi se ta denar dobil nazaj oziroma da bi unovčili zavarovanja, ki so bila za temi posojili. To je težava banke in teh, ki so dobili posojila". Edina možnost, pri kateri bi Slovenija morda še lahko imela kakšne dodatne zahteve, bi bila po njegovem mnenju, če je hrvaška država onemogočala, da bi LB na Hrvaškem poplačali.

"LB je tudi v Sloveniji pred 20 in več leti dajala posojila podjetjem, ki so propadla, tega ne more rešiti nobena država. LB in NLB imata bogate izkušnje s tem," pravi podjetnik.