Torek, 3. 5. 2016, 11.46
6 let, 7 mesecev
Bruselj nam je poslabšal napoved gospodarske rasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,48
1
Evropska komisija je v primerjavi s februarsko oceno nekoliko poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 1,7-odstotno rast, prihodnje leto pa jo ohranja pri 2,3 odstotka.
Evropska komisija za letos tako Sloveniji napoveduje za 0,1 odstotne točke slabšo gospodarsko rast glede na februarsko napoved, ko jo je ocenila na 1,8 odstotka.
Pomladanska gospodarska napoved - Sloveniji za 2016 1,7 % rast #BDP #ecforecast #investEU https://t.co/QfdoEGkDeV pic.twitter.com/9cbSjKCgjQ
— Evropska komisija (@ECinSlovenia) May 3, 2016
Primanjkljaj ostaja pod tremi odstotki BDP
Javnofinančni primanjkljaj letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), drugo leto pa bo znašal 2,1 odstotka BDP. To pomeni poslabšanje glede na zimsko gospodarsko napoved komisije, ki je za leto 2017 napovedala 1,9-odstotni primanjkljaj.
Spring 2016 Economic Forecast just published - Find all the information here: https://t.co/IqItlxwuwd #ECForecast pic.twitter.com/iVdOaMSIS8
— European Commission (@EU_Commission) May 3, 2016
Primanjkljaj sicer še vedno ostaja pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. To naj ne bi ogrozilo načrtov Slovenije, da letos izstopi iz postopka presežnega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009.
Spring #ECForecast 2016 : Staying the course amid high risks - video summary -https://t.co/YuLzqqtQbS
— European Commission (@EU_Commission) May 3, 2016
Slovenija edina država, pri kateri so rezultati, dobljeni s tovrstno metodologijo, ekonomsko nesmiselni
Na finančnem ministrstvu so opozorili, da gre pri napovedi višjega strukturnega primanjkljaja za prihodnje za problematiko, ki so jo finančni ministri tudi na pobudo Slovenije obravnavali na aprilskem neformalnem srečanju v Amsterdamu.
Finančni minister Dušan Mramor je takrat zatrdil, da je bila Slovenija izpostavljena kot edina država, pri kateri so rezultati, dobljeni s tovrstno metodologijo, ekonomsko nesmiselni. To vprašanje se bo zdaj po pojasnilih ministrstva reševalo v okviru odbora za ekonomske politike in delovne skupine za metodologijo izračuna potencialne vrzeli BDP, ki ima nalogo, da do jeseni predlaga spremembo metodologije. Ta bi odpravila problem, ki ga ima Slovenija za leto 2017, so dodali na ministrstvu.
GZS opozarja na šibkejše izvozne obete na ključnih trgih
Aktualna spomladanska napoved Evropske komisije je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) relativno konservativna, vendar prinaša pomembni opozorili državi. Prvo je, da denar ne bo večno poceni ter da naj država izkoristi čas za znižanje dolga. Kot drugo pa izvoznike svari pred šibkejšimi obeti na ključnih trgih, so zapisali.
Gospodarski obeti v glavnih slovenskih izvoznih partnericah so se poslabšali (Italiji in Hrvaški za 0,3 odstotne točke ter Nemčiji in Avstriji za 0,2 odstotni točki), kar je slaba novica za naše izvoznike, opozarjajo na GZS.
1