Sreda, 30. 10. 2013, 16.32
8 let, 3 mesece
Banka Slovenije: Novela izboljšuje nabor ukrepov za prestrukturiranje podjetij

Ključno bo te možnosti uveljaviti v praksi, na srednji rok pa velja razmisliti o celoviti prenovi insolvenčne zakonodaje, menijo v centralni banki.
Kot so presodili v Banki Slovenije, bo v bližnji prihodnosti ključno na podlagi sprejetih sprememb v praksi uveljaviti učinkovite postopke reševanja podjetij, predvsem postopke glede sklepanja sporazumov o finančnem prestrukturiranju podjetij med deležniki ter hitre in k cilju ohraniti poslovanje podjetij usmerjene postopke pred sodišči.
Na srednji rok bi bilo na podlagi pridobljenih izkušenj smiselno razmisliti o tem, ali je vendarle potrebna celovita prenova nacionalne insolvenčne zakonodaje, še pravijo v Banki Slovenije.
Zaman je med rešitvami izpostavil možnost posega v zavarovane terjatve v postopkih prestrukturiranja, večjo odgovornost uprav v prisilni poravnavi, večjo vlogo upnikov, med drugim bank, pri prestrukturiranju, ukinitev pogoja o 50-odstotnem poplačilu terjatev v štirih letih in možnost izčlenitve zdravega jedra na novo družbo.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira predlog novele. Rešitve še vedno niso idealne, pomenijo pa viden napredek, piše v komentarju, pretekli petek objavljenem na spletni strani zbornice. Dodajajo, da bodo nova orodja omogočila večjo uspešnost in učinkovitost postopkov prestrukturiranja.
Tudi na GZS opozarja na pomen izvajanja zakona. "Učinkovito izvajanje tega zakona za finančno, lastniško in poslovno prestrukturiranje podjetij je mogoče zadnja priložnost, ki je kljub pomanjkljivostim ne smemo izpustiti iz rok," pravijo na GZS.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so po drugi strani opozarjali, da je ta zakonodaja škodljiva za male gospodarske subjekte, in menili, da bi moral za te subjekte v zakonu ostati prag, da morajo biti upniki v prisilni poravnavi poplačani vsaj 50-odstotno v štirih letih.
Pravosodni minister Senko Pličanič pravi, da so omejitev črtali zaradi novega koncepta teh postopkov, sprememba pa naj bi bila skladna s priporočili IMF in EBRD ter mednarodno primerljiva. Za zaščito malih upnikov bo sicer uveden nov pogoj za sprejetje prisilne poravnave, in sicer bo morala zanjo glasovati več kot polovica vseh upnikov.