Nedelja, 23. 5. 2021, 14.00
3 leta, 6 mesecev
Digitalni nomad: Zakaj bi bil v megleni Ljubljani, če si lahko na Baliju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,73
9
Boštjan Pišler med obiskom Balija pred začetkom epidemije koronavirusa.
"Že več kot pet let večino časa preživim v tujini, tudi med epidemijo koronavirusa sem se odpravil iz Slovenije, najprej v Italijo čez poletje, potem pa na smučarijo v Švico za šest mesecev," svoj življenjski stil opiše podjetnik in digitalni nomad Boštjan Pišler.
Pred začetkom epidemije koronavirusa se je podjetnik Boštjan Pišler mudil na Baliju. V Slovenijo se je vrnil le za nekaj tednov in se je želel v vrniti nazaj v Azijo, ampak mu je načrte prekrižala epidemija koronavirusa. Zato se je osredotočil na Evropo, saj je bilo potovanje na druge kontinente veliko težje. Izkoristil je prvo priložnost odpiranja meja in odpotoval v Italijo, kjer je preživel poletje. Ko se je bližala zima in je kazalo, da bodo slovenska smučišča zaprta, se je odpravil za pol leta v Švico. Maja se je za nekaj tednov vrnil v Slovenijo, poletje pa bo preživel v istrski vili na Hrvaškem. Za jesen načrtuje vrnitev v Azijo, in sicer namerava spet odpotovati v Indonezijo. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden, ko se je za nekaj dni na poti iz Švice na Hrvaško ustavil v Sloveniji.
Digitalni so ljudje, ki se ves čas selijo po svetu, preživljajo pa se z vodenjem posla ali opravljanjem del izključno prek spleta.
Smučanje v Švici med epidemijo koronavirusa.
Pišler je podjetnik že vse od študentskih let. Eden izmed njegovih popoldanskih projektov je bila aplikacija Enostavni računi, ki je uporabnikom ponudila brezplačno kreiranje in vodenje izdanih računov.
Aplikacijo je dolga leta le vzdrževal, dokler se ni pred petimi leti zaradi vse večjega števila strank osredotočil samo še na Enostavne račune, ki jih je preimenoval v Apollo. Osredotočenje samo na aplikacijo, za katero je dobil tudi investicijo v višini 200 tisoč dolarjev poslovnih angelov, mu je omogočilo, da je lahko postal digitalni nomad.
"Vse delo, tako znotraj podjetja kot s strankami, poteka prek digitalnih kanalov in omogoča fleksibilnost pri delu, vodenju ekipe in prodaje," pojasni Pišler, ki od takrat nima več pisarne. Vse to se je zgodilo že v času pred koronavirusom.
Svetovna epidemija je vse skupaj samo še olajšala, pravi Pišler. Posel je v času koronavirusa eksplodiral, rast prihodkov je bila višja za 100 odstotkov od najbolj optimističnih napovedi. Imajo tisoč strank, dva redna člana ekipe in dva občasna sodelavca.
Potepanje po Italiji med epidemijo koronavirusa
Kako si izbiral države pred epidemijo koronavirusa?
Pred koronavirusom sem gledal predvsem, ali ima ciljna država potrebno infrastrukturo. Kot digitalni nomad potrebujem predvsem coworking prostore ali pa internetne caffeje in pa dober dostop do spleta. Tudi sama lokacija mora biti zanimiva, vreme pa seveda primerno. Ko je zima v Sloveniji, je recimo na Baliju deževna sezona, zato takrat Indonezija vsaj zame ni najbolj zaželena lokacija. Tudi cena je velik faktor. Raje grem v Indonezijo kot na Havaje, ki so druga najdražja ameriška zvezna država.
Epidemije je pa verjetno vse spremenila?
V času koronavirusa so bila potovanja na druge celine skoraj nemogoča, zato sem potoval po Evropi. Za Švico sem se odločil zaradi odprtih smučišč. Sicer so bili ukrepi tam v večini primerov še bolj strogi kot v Sloveniji, vendar se je smučati dalo. Tudi za Italijo, kjer sem bil pred Švico, sem se odločil, ker so bili zelo dobro pripravljeni na koronavirus. So se veliko naučili od prvega vala, pa ne samo država, tudi prebivalci.
Mislim pa, da bo zaradi koronavirusa veliko več digitalnih nomadov. Veliko ljudi je ugotovilo, da lahko svoje delo opravljajo od doma. Zakaj bi torej bil v megleni Ljubljani, če si lahko na Baliju?
Kaj so pa minusi digitalnega nomadstva?
Pred koronavirusom ni bilo večjih težav, saj si se lahko hitro vrnil recimo iz Azije v Ljubljano. Koronavirus pa je prinesel nove težave. Manj sem videl svojo družino, prijatelje, težje je bilo spoznavati nove ljudi. Zato sem v zadnjem letu vedno v tujino potoval z nekom, da sem imel družbo. Pred koroanvirusom je bilo spoznavanje novih ljudi zelo enostavno. Recimo na Baliju je bila večina tujcev digitalnih nomadov.
V tujini tudi nimaš podpornega okolja od svojih prijateljev in družine. Je pa velik minus tudi to, da več časa ko mine, bolj si tvoji bližnji oblikujejo življenje brez tebe. Vezi je težko vzdrževati brez osebnega stika.
Izzivi so tudi z zdravniki, recimo zobarji.
Kakšna pa so prijateljstva z drugimi digitalnimi nomadi?
Sicer spoznaš ljudi z vsega sveta, kar se pozna tudi pri mentaliteti ljudi, s katerimi se spoznaš. Sicer so vsi digitalni nomadi zelo odprti ljudje. Z nekaterimi sem ohranil stike, vendar jih ni veliko.
Kaj bi Slovenija morala narediti, da bi postala ciljna država za digitalne nomade iz tujine?
Slovenija se mi zdi odlična lokacija za digitalne nomade, vsaj kar se tiče ponudbe. Je relativno poceni, imamo dobre povezave do spleta, veliko coworking prostorov. Edina težava je, da nas nihče ne pozna. Potrebna je torej promocija v tujini. Recimo Bali je znana destinacija, predvsem zaradi plaž, vendar pa tudi zaradi infrastrukture in podjetij, ki so zrasla okoli nomadov. Telekomi ponujajo posebne pakete s SIM karticami in internetnimi povezavami prav za nomade, podjetja urejajo vse potrebno od nastanitev, viz, zavarovanj, ustanavljanja podjetij do potovanj znotraj države. Uporabniška izkušnja, če lahko tako rečem, je torej odlična. Tudi če nikoli nisi bil v Indoneziji in ne znaš jezika, ti dobesedno vse potrebno postrežejo na pladnju in se lahko ukvarjaš s poslom in uživanjem. Ne izgubljaš nepotrebnega časa za osnovne stvari.
Večina digitalnih nomadov sicer za informiranje o državah, spoznavanje drugih ljudi in podobno uporablja različne spletne platforme.
Za Slovenijo bi torej bilo treba zbrati vse potrebne informacije na enem mestu, poenostaviti določene birokratske postopke in potem začeti s promocijo.
Zakaj države privabljajo digitalne nomade?
Najbolj očiten odgovor je denar, ki ga tujci prinesejo v državo. Večina digitalnih nomadov služi denar v drugi državi, kot ga zapravlja. Ne bi pa zanemaril tudi kulturnega in poslovnega vpliva, ki ga tujci prinesejo. Digitalni nomadi imajo veliko izkušenj in poslovnih povezav s tujino, zato mnogi tudi pomagajo lokalnim podjetjem pri prodiranju na tuje trge. Gre torej za znanje, izkušnje in velikokrat drugačen pristop do poslovanja. Izpostavil pa bi še širjenje dobre besede o državi gostiteljici. Bali bi redkokdo pred leti povezal s poslovnim svetom, znan je bil kot turistični raj. Danes pa v razvitem svetu ni nič nenavadnega poslovanje s podjetji iz Balija.
Do kdaj nameravaš biti digitalni nomad?
Nisem še razmišljal o tem. Verjetno je vse odvisno od posla. Podjetje se bo v obstoječi obliki dalo samo preko spleta dalo voditi vsaj še pet ali deset let. Tako da je vse odvisno od mojih prioritet, nikoli ne veš.
9